Duhovnost sv. Frančiška
Liturgični koledar reda manjših bratov: godovi in prazniki svetnikov in blaženih Frančiškove družine skozi vse leto.
Koledar dopolnjuje splošni rimski koledar. Kadar ni navedena stopnja, se obhaja neobvezni god.
Koledar po mesecih
Januar
- 3.Presveto Jezusovo ime Obvezni god
- 7.Sveti Karel iz Sezzeja, redovnik
- 11.Sveti Tomaž iz Corija, duhovnik
- 14.Blaženi Odorik iz Pordenona, duhovnik
- 16.Sveti Berard in tovariši, prvi mučenci reda Praznik
- 19.Sveta Evstohija Calafato, devica
- 30.Sveta Hijacinta Mariscotti, devica Obvezni god
Februar
- 6.Sveti Peter Krstnik, Pavel Miki in tovariši, japonski mučenci Obvezni god
- 7.Sveta Koleta iz Corbija, devica Obvezni god
- 7.Sveti Egidij Marija od sv. Jožefa, redovnik
- 7.Sveti Janez iz Triore, duhovnik in mučenec
- 25.Blaženi Sebastijan iz Aparicia, redovnik
Marec
- 2.Sveta Neža Praška, devica Obvezni god
- 3.Blaženi Liberat Weiss in tovariši, mučenci iz Gondarja v Etiopiji
- 5.Sveti Janez Jožef od Križa, duhovnik
- 18.Sveti Salvator iz Horte, redovnik
- 22.Sveti Benvenut Scotivoli iz Osima, škof
April
- 4.Sveti Benedikt Niger in sveti Filadelf, redovnika
- 21.Sveti Konrad Parzhamski, redovnik
- 23.Blaženi Egidij Asiški, redovnik
- 24.Sveti Fidelis Sigmarinški, duhovnik in mučenec Obvezni god
- 28.Blaženi Lukezij
Maj
- 4.Blaženi Tomaž, Henrik, Artur, Janez in Karel, angleški mučenci
- 8.Blažena Devica Marija, srednica vseh milosti
- 9.Sveta Katarina Bolonjska, devica Obvezni god
- 12.Sveti Leopold Mandić iz Hercegnovega, duhovnik Obvezni god
- 13.Sveti Peter Regalat, duhovnik
- 16.Sveta Marjeta Kortonska, spokornica Obvezni god
- 17.Sveti Pashal Baylonski, redovnik Obvezni god
- 18.Sveti Feliks Kantališki, redovnik Obvezni god
- 19.Sveti Teofil iz Curteja, duhovnik
- 20.Sveti Bernardin Sienski, duhovnik Praznik
- 24.Posvetitev bazilike sv. Frančiška Praznik
- 30.Blažena Baptista Varano, devica
Junij
- 12.Blažena Jolanda, redovnica
- 13.Sveti Anton Padovanski, duhovnik in cerkveni učitelj Praznik
- 16.Blaženi Janez iz Parme, duhovnik
- 20.Blaženi Patricij, Konij, Konor in Janez, irski mučenci
- 30.Blaženi Rajmund Lullo, mučenec
Julij
- 8.Sveti Gregor Grassi, Hermina, devica in tovariši, kitajski mučenci
- 9.Sveti Nikolaj Pick, Wilibald in tovariši, holandski mučenci Obvezni god
- 10.Sveta Veronika Giuliani, devica Obvezni god
- 12.Sveti Janez Jones in Janez Wall, duhovnika in mučenca v Angliji
- 13.Blaženi Emanuel Ruiz in tovariši, mučenci v Damasku v Siriji
- 14.Sveti Frančišek Solan, duhovnik
- 15.Sveti Bonaventura, duhovnik in cerkveni učitelj Praznik
- 18.Sveti Simon iz Lipnice, duhovnik
- 19.Sveti Janez iz Dukle, duhovnik
- 21.Sveti Lovrenc Brindiški, duhovnik in cerkveni učitelj Obvezni god
- 23.Sveta Kunigunda, redovnica
- 24.Blažena Ludovika Savojska, redovnica
- 27.Blažena Marija Magdalena Martinengo, devica
Avgust
- 2.Devica Marija Angelska v Porciunkuli Praznik
- 5.Blaženi Friderik Jansoone, duhovnik
- 8.Sveti oče Dominik, duhovnik Praznik
- 11.Sveta Klara Asiška Praznik
- 14.Sveti Maksimiljan Marija Kolbe, duhovnik in mučenec Obvezni god
- 17.Sveta Beatrika da Silva, devica Obvezni god
- 19.Sveti Ludvik Toulouški, škof
- 25.Sveti Ludvik IX., kralj Praznik
- 26.Blaženi Juniper Serra, duhovnik
September
- 11.Blaženi Bonaventura Barcelonski, redovnik
- 17.Vtisnjenje ran našemu svetemu očetu Frančišku Praznik
- 18.Sveti Jožef Kupertinski, duhovnik Obvezni god
- 23.Sveti Pij iz Pietrelcine, duhovnik Obvezni god · besedila (PDF)
- 24.Sveti Pacifik Sanseverinski, duhovnik
Oktober
- 4.Sveti naš oče Frančišek Asiški, ustanovitelj treh redov Slovesni praznik
- 10.Sveti Daniel in tovariši, mavretanski mučenci
- 11.Sveti Janez XXIII., papež
- 19.Sveti Peter Alkantarski, duhovnik Obvezni god
- 22.Blažena Jožefina Leroux, devica in mučenka
- 23.Sveti Janez Kapistran, duhovnik Obvezni god
- 24.Sveti Anton od Svete Ane Galvão, duhovnik in mučenec Obvezni god
- 28.Blaženi Lukezij
November
- 8.Blaženi Janez Duns Skot, duhovnik Obvezni god · besedila (PDF)
- 13.Sveti Didak iz Alkale, redovnik Obvezni god
- 14.Sveti Nikolaj Tavelić in tovariši, duhovniki in mučenci v Jeruzalemu Obvezni god
- 17.Sveta Elizabeta Ogrska, zavetnica Frančiškovega svetnega reda Praznik
- 18.Blažena Saloma Krakovska, devica
- 19.Sveta Neža Asiška, devica
- 20.Blaženi Pashal Fortuño Almela in tovariši, mučenci v Valenciji v Španiji
- 22.Blaženi Salvator Lilli in tovariši, armenski mučenci
- 25.Spomin vseh rajnih iz Frančiškovih redov Obvezni god
- 25.Sveti Humil Bisinjanski, redovnik
- 26.Sveti Leonard Portomavriški, duhovnik Obvezni god
- 27.Sveti Frančišek Anton Fasani, duhovnik Obvezni god
- 28.Sveti Jakob iz Marke, duhovnik Obvezni god
- 29.Vsi sveti iz Frančiškovih redov Praznik
Kratke opombe ob novem liturgičnem koledarju OFM
Z dekretom, ki ga je podpisal danes, generalni minister br. José Rodríguez Carballo razglaša nov liturgični koledar manjših bratov, ki ga je potrdila Kongregacija za sveto bogoslužje in disciplino zakramentov 16. februarja 2008 (Prot. št. 1040/07/L).
„Novi“ koledar na nek način dopolnjuje splošni koledar za naš red, ki je bil potrjen že leta 2003 (Prot. št. 1445/02/L) in objavljen v Acta Ordinis (CXXII, 2003, str. 206-208). Z „novim“ koledarjem, kakor pravi dekret potrditve, Kongregacija odobrava, da se v koledar iz leta 2003 vključijo „aliquae celebrationes liturgicae“ poleg tistih, ki jih že predvideva koledar, ki je bil potrjen za frančiškanske družine leta 2001. Odobritev je v zgodovini našega koledarja v resnici nekaj izrednega. Kakor bo lahko vsak osebno preveril, se je v „novem“ koledarju povečalo število svetnikov reda, vključeni so bili obvezni godovi za različne blažene in obnovljen je bil spomin Svete Marije „Srednice vseh milosti“, ki je tako draga manjšim bratom in pobožnosti naših svetnikov, pa tudi zavetnica generalne kurije našega reda.
Nekatera pojasnila:
a) Splošni koledar reda manjših bratov ne jemlje pravice posameznim konferencam, provincam ali narodom, da imajo svoj posebni koledar, vendar je za njegovo potrditev preko generalne prokurature reda treba zaprositi Sveti sedež.
b) Niso vsa slavja, ki so zapisana v splošnem koledarju, obvezna. Nekatera so razvrščena kot obvezni godovi, prazniki ali slovesni prazniki, druga pa kot neobvezni godovi. Vse pa je treba obhajati ob spoštovanju liturgičnih predpisov, ki so navedena na začetku sedanjega Rimskega misala.
c) Prav je, da opozorimo, da so redovniki obvezani obhajati slovesnost glavnega zavetnika kraja in obletnico posvetitve stolnice, ne pa drugih godov in praznikov, ki so zapisani v škofijskem koledarju.
1. Pastoralni pomen češčenja svetnikov
Kakor beremo v Konstituciji o svetem bogoslužju II. Vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora o svetem bogoslužju, je Cerkev: „v letni krog vpletla spomine mučencev in drugih svetnikov, ki so po mnogovrstni božji milosti dosegli popolnost …; postavlja pred vernike njihov zgled, ki naj jih po Kristusu pritegne k Očetu“ (104).
Prvi namen obhajanja spomina svetnikov je torej poveličevanje Boga, ki je edini svet in je vir vse svetosti (prim. začetek Evharističnih molitev II in III v Rimskem misalu).
Bolj jasno lahko rečemo, da v svetnikih slavimo Boga Očeta, Njega, ki je popoln in vse svoje otroke kliče k popolnosti v Jezusu Kristusu (Mt 5,48), ko jih oblikuje po nenehnem delovanju Svetega Duha.
Poleg tega, kakor moli drugi hvalospev v čast svetnikov v sedanjem Rimskem misalu, nas oni „spodbujajo s svojim svetlim zgledom in vedno podpirajo s svojo bratsko priprošnjo, da bi se tudi v nas uresničevala skrivnost odrešenja“.
2. Začetki češčenja svetnikov
Prvo pričevanje o češčenju „svetnikov“ lahko najdemo v „spominu“ patriarhov in očetov v veri, ki so se jih stari Izraelci spominjali v bogoslužnem obhajanju, ko so jih imeli za skoraj navzoče pred Bogom in pred ljudstvom (prim. Dan 3,34-35).
Nova zaveza imenuje svete vse krščene (prim. Rim 1,7). Tisti pa, ki so potem kot Štefan dali življenje v posnemanju Jezusa (prim. Apd 5,9-10), so bili predloženi kot življenjski vzori.
Za mučenci so na liturgično nebo Cerkve vstopili spoznavalci, device, menihi, pastirji in učitelji, tako da so spomini svetnikov pokrili vse liturgične dneve. Kljub skrčenju spominov svetnikov, ki ga je izvedel Tridentinski koncil (1571), se bogoslužni koledar od začetka XVI. stoletja ni nehal bogatiti z novimi svetniki, tudi po zaslugi čudovitih svetniških likov, ki so vzcveteli v Cerkvi v tistem obdobju.
Kriteriji zmernosti, ki jih je sprejela liturgična reforma 2. Vatikanskega koncila, so zmanjšali navzočnost svetnikov v bogoslužnem letu, prednost pa so dali, kar je bilo upravičeno, Gospodovim praznikom in pomembnejšim liturgičnim časom, kot so advent, post in velikonočni čas, predvsem pa nedelji, ki je prvobiten praznik in tedenska velika noč.
3. Zakaj novi koledar OFM?
Čeprav je 2. Vatikanski koncil skrčil število svetnikov, vključenih v splošni koledar Cerkve, pa za posamezne delne Cerkve in redovne družine ni odpravil možnosti, da obhajajo, pa čeprav na različnih liturgičnih stopnjah, svetnike, ki so vzcveteli v posameznih Cerkvah ali redovnih družinah.
Med razlogi, ki jih je red predstavil Kongregaciji, ko jo je zaprosil za potrditev novega koledarja, je bila želja, da bi splošni pozornosti, zlasti pa pozornosti mladih bratov, predložili dolgo vrsto naših svetnikov in blaženih, ki jih je Cerkev priznala, njihovo življenje pa je prepričljiv in aktualen zgled zvestobe naši karizmi.
Drugi kriterij je bilo načelo podoživljanja celotnega pojava serafske svetosti, ki je vzcvetela skozi stoletja naše zgodovine, kakor tudi opozoriti na potezo univerzalnosti, ki jo je ta svetost prevzela v različnih deželah sveta.
Ne najmanj pomembno merilo je bila zahteva, da se ne prezrejo pomembni liki zgodovine reda, katerega sporočilo je posebno aktualno tudi za današnji svet. Mislimo na primer na različne skupine mučencev, ki so v osmih stoletjih naše zgodovine v različnih narodih obogatili Cerkev z velikodušnostjo svojega junaškega pričevanja.
Zato smo prepričani, da so svetniki in blaženi zgovorna potrditev, da „milost začetkov“ v teh naših bratih ni bila prazna (prim. 1 Kor 15,10).
Za sklep skupaj preberimo, kar je leta 1991 zapisal takrat še kardinal Joseph Ratzinger: „Svetnik je človek, ki s senco svoje osebe ne zastira pogleda proti Božji luči, ampak je po očiščenju svojega bivanja postal neke vrste okno, ki nam s tega sveta omogoča videti Božjo luč!“
Več o duhovnosti
Prenos bogoslužja v živo
Svete maše iz frančiškanskih cerkva po radiu, televiziji in spletu.
