Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč

Voščilo generalnega ministra za božič 2022

Rim, 8. december 2022

Vsem manjšim bratom reda
Kontemplativnim sestram naše družine
Bratom in prijateljem našega reda

Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč¹

Dragi bratje in sestre, Gospod naj vam da mir!

Ta božič nas že usmerja k 800-letnici božiča v Grecciu, ki jo bomo obhajali leta 2023. V njem prepoznavamo znamenja luči in znamenja teme, med veseljem, nočjo in uboštvom kraja. »In prišel je dan veselja, čas radovanja! Za to priložnost so bili sem sklicani bratje iz različnih krajev; možje in žene iz okolice veselo pripravljajo, vsak po svojih zmožnostih, sveče in bakle, da bi razsvetlili tisto noč, ki je s svojo bleščečo zvezdo razsvetlila vse dneve in čase. Končno pride Božji svetnik in, ko najde vse pripravljeno, vidi in se razveseli. Pripravijo jasli, vanje naložijo seno ter pripeljejo vola in osliča. V tem prizoru se časti preprostost, poveličuje uboštvo, hvali ponižnost. Greccio je postal kakor novi Betlehem.«²

Luč božiča in stoletnice Greccia prihaja v temnem času, v katerem je ogrožen mir, v Ukrajini in drugod po svetu, kjer je toliko spopadov, od Bližnjega vzhoda do nemalo afriških držav, od Karibov do Srednje in Južne Amerike, od Azije do Oceanije. Mnogi naši bratje in sestre živijo na teh vojnih mejah in ostajajo med ljudmi in z njimi, zlasti z ubogimi.

Danes bolj kot kdaj koli si prisvajamo Jeremijev krik:

»Upali smo na mir, pa ni nič dobrega, na čas ozdravljenja, a glej, strahota!«³

To je krik tolikih ljudi in hočemo ga narediti za svojega ter ga nasloviti na Boga: zbuja nas iz naše brezbrižnosti in raztresenosti, izziva nas k novemu delovanju in novemu mišljenju.

S tem krikom se s Frančiškom pripravljamo na božič: »Rad bi obhajal spomin na tisto Dete, ki je bilo rojeno v Betlehemu, in nekako s telesnimi očmi videl stiske, v katerih se je znašlo zaradi pomanjkanja stvari, potrebnih novorojenčku; kako je bilo položeno v jasli in kako je ležalo na senu med volom in osličem.«⁴

S pogledom, uprtim v luč in hkrati v temo noči v Grecciu in Betlehemu, se lahko pridružimo kriku tolikih, ki kličejo po miru in upanju: to ni uspavalo, ampak pot, da beremo znamenja časov in v temi te dramatične ure prepoznamo znamenja življenja, ki je luč ljudi, luč, ki sveti v temi, čeprav je tema ne sprejme.⁵

Stoletnica božiča v Grecciu je priložnost, da v teh temnih časih oznanimo luč evangelija. Kako? V logiki učlovečenja moramo ljubiti zemljo, če hočemo govoriti o Bogu. Bog z ljubeznijo gleda na svet v krizi, zato daje svojega Sina in nam v veri omogoča, da prav v današnjem svetu prepoznamo več odprtih kot zaprtih vrat, več priložnosti kot znamenj smrti.

Predlagam nekaj luči in priložnosti, ki jih uspem zaznati v našem danes.

Kriza tega temnega časa je priložnost za novo srečanje z njim, ki je zaradi nas postal ubog; to velja za vsakogar in tudi za naša bratstva, ki potrebujejo globoko in nujno prenovo, če hočejo imeti v našem času prihodnost, ki bo življenja zmožna in verodostojna.

Kriza tega temnega časa je priložnost, da danes znova izrazimo vero in karizmo z bolj bistvenimi besedami in z dejanji, ki to pokažejo, po novih odnosih. Frančišek se povzpne v Greccio z brati, s kmeti in ubogimi, z gospodarjem kraja, brez pregrad.

Kriza tega temnega časa je priložnost, da prisluhnemo evangeliju miru kot merilu, po katerem na novo premislimo vero v Jezusa Kristusa kot spomin in prerokbo ter na nov, dinamičen in ustvarjalen način razlagamo svojo karizmo bratov in sester, kontemplativnih, manjših, krotkih in miroljubnih.

Kriza tega temnega časa je priložnost za gojenje dialoga: vojna v Ukrajini kaže osupljivo in boleče nasprotje med krščanskimi Cerkvami. To je izziv, ki razkriva, kako oblast izrablja religije, ki ne smejo biti »orodja kraljestva«.

Kriza tega temnega časa je priložnost za gojenje teorije in prakse nenasilja, ki ima globoke evangeljske in frančiškovske korenine, ki jih je treba šele poglobiti, tudi med nami.

Dragi bratje in sestre!

S praznikom Brezmadežne Device, v osrčju adventa, se pripravljamo, da bi živeli božič, ki je hkrati svetel in temen, kakor v Betlehemu, kjer je Dete, ki se rodi, ogroženo, in kakor v Grecciu, kjer nas Klara vabi, naj gledamo »pozorno začetek tega ogledala, uboštvo njega, ki je položen v jasli in povit v plenice. O čudovita ponižnost, o osupljivo uboštvo! Kralj angelov, Gospod nebes in zemlje, je položen v jasli.«⁶

Sprejmimo ta dar od zgoraj, kajti »kakor zemlja poganja svoje rastlinje in kakor vrt daje kliti svojemu semenu, tako bo Gospod Bog dal vzkliti pravičnosti in hvalnici pred vsemi narodi«.⁷

Pričujemo, da je mir dar, preden je naše delo, in zato sodelujemo z Gospodom, da bi se razcvetelo polno življenje, ki ga On hoče izliti na vse.

V tem duhu vsem in vsakomur izrekam svoja najbolj bratska voščila za blagoslovljen božič in srečno novo leto 2023, začetek frančiškovske stoletnice. Ta pozdrav prihaja v različna okolja in položaje, v katerih živimo. Naj bo to božič, ko bomo v molitvenem pričakovanju mogli s tolikimi vzklikati:

»Rosite, nebesa, od zgoraj, in oblaki naj dežujejo pravičnost!
Zemlja naj se odpre in obrodi rešenje, in naj obenem požene pravičnost!
Jaz, Gospod, sem to ustvaril.«⁸

Vaš brat in služabnik

br. Massimo Fusarelli, OFM
generalni minister

Prot. 111861