Pismo generalnega ministra za Gospodovo rojstvo – božič 2025
Rim, 14. december 2025
3. adventna nedelja – Gaudete
Vsem manjšim bratom reda
Kontemplativnim sestram naše družine
Sestram tretjega redovnega reda (TOR) ter bratom in sestram, povezanim z našim redom
Dragi bratje in sestre, naj vam Gospod da mir!
Ob tem božiču 2025, ko se izteka jubilej upanja, ki ga bo papež Leon XIV. sklenil 6. januarja 2026, in ko se bližamo spominu Frančiškovega blaženega prehoda pri Porciunkuli 3. oktobra 1226, želim z vami deliti besedo upanja, ki se poraja iz premišljevanja skrivnosti učlovečenja, kakor jo je Frančišek živel in nam jo izročil.
Frančiškova želja: videti evangelij in se ga dotakniti
Njegova največja želja je bila živeti evangelij. In v Grecciu je hotel »nekako s telesnimi očmi videti nevšečnosti, ki jih je moral prestajati zaradi pomanjkanja stvari, potrebnih novorojenčku; kako so ga položili v jasli in kako je ležal na senu med volom in oslom«1. Hotel je videti, kako se je Jezus »rodil za nas ob poti«2, ubog in gol, kakor je tudi Frančišek hotel iti »gol naproti Gospodu«3.
Greccio in vedno aktualni spomin na evangelij, živet sine glossa s Pravilom, sta leta 2023 odprla obhajanje frančiškovske osemstoletnice. Ta spomin se je s svetimi ranami vpisal v Frančiškovo meso in ga po Božjem navdihu odprl za lepoto tiste hvalnice, h kateri je povabil vse stvari, da bi priznale Najvišjega in dobrega Gospoda, vir vsega dobrega.
Ob tem božiču 2025, ki ga razsvetljuje upanje, se stoletnica zdaj že odpira k stoletnici Frančiškove velike noči v njegovem srečanju s smrtjo, ki jo je opeval kot sestro.
Na tej poti je Klara spremljala Frančiškove korake z obzirnostjo in globoko ljubeznijo: od časa, ki ga je Frančišek sam preživel pri San Damianu, ko je sestavil Sončno pesem in Audite, poverelle, do tistega skrajnega dejanja nežnosti, s katerim bo Klara s svojimi sestrami sprejela in poljubila Frančiškovo ranjeno telo, ko ga bodo nesli k pokopu. To je bilo dejanje varovanja ne le njegovega telesa, temveč hkrati tudi njegovega živega karizmatičnega spomina.
Tudi Klara je, kakor Frančišek, opevala skrivnost Deteta, ki se je rodilo ubogo. V svojih pismih sv. Neži Praški vabi k premišljevanju Jezusovega uboštva: »Pozorno glej uboštvo tistega, ki je položen v jasli in povit v plenice. O čudovita ponižnost, o osupljivo uboštvo! Kralj angelov, Gospod nebes in zemlje leži v jaslih«4. Klara premišljuje Marijo, »ubogo Devico«, ki je rodila Božjega Sina v pomanjkanju tistih stvari, ki jih otrok potrebuje ob rojstvu, in vabi, naj hodimo »po stopinjah ubogega in ponižnega Jezusa Kristusa«5 in naj postanemo »zaničevani na tem svetu«6, kakor je On postal zaničevan zaradi nas.
Bivati v živem spominu na zadnja leta Frančiškovega življenja
Zadnja leta Frančiškovega življenja povzemajo njegovo pot in nam jo izročajo kot sodobno pripoved, ki nas še vedno lahko navdihuje.
Letošnji božič nas doseže z bogastvom tega spomina in s povabilom, naj s svojim življenjem nadaljujemo pripoved o tem, kar je Gospod storil v bratu Frančišku in kar še naprej dela v nas.
10. januarja 2026, ko se bo sklenil božični čas, bomo kot Frančiškova družina odprli stoletnico Frančiškovega blaženega prehoda. Storili bomo to skupaj pri Porciunkuli, kjer je sam želel iti naproti sestri smrti, obdan s svojimi brati, z bratom Jakobo in z jatami škrjančkov, ki so spremljali njegov zadnji let.
Božično voščilo: pripoved milosti
Božično voščilo, ki ga namenjam vsem vam, preljubi bratje in sestre, je še vedno, vztrajno, voščilo upanja.
Njegov odmev najdem v tisti edinstveni pripovedi, ki je Frančiškova Oporoka, napisana prav tik pred njegovim srečanjem s sestro smrtjo. To besedilo kakor dragocena skrinjica hrani Frančiškovo izpoved, v kateri priznava Božjo pobudo, navzočo v glavnih prelomnicah njegovega življenja: od srečanja usmiljenja z gobavci do srečanja s Cerkvijo, do daru bratov, do pozdrava miru, do življenja po evangeliju.
Vsem in vsakomur želim, da bi ta božič tudi za nas postal pripoved o tem, kar je Gospod storil za nas.
Če ostajamo na poti, zlasti v družbi malih in ubogih ter mnogih mož in žena dobre volje, lahko Gospoda ne le vidimo in premišljujemo v skrivnosti njegovega mesa, navzočega med nami, ampak dopustimo, da se ta skrivnost vpiše v naše meso ter nas po Gospodovem Duhu upodobi po Njem in preobrazi vanj.
Ali ni prav to Frančiškova izkušnja z ranami na La Verni, ki smo se je prav tako spominjali v teh letih?
Dopustiti, da se božič vpiše v naše meso
Naj se božič vpiše v naše meso in naj nam ne da miru v tem smislu, da nas opominja na središče, h kateremu se moramo vedno vračati: Jezusa Kristusa. V Njem lahko stojimo kot otroci pred Očetovim obličjem, oživljeni od Duha! Ali ne bi zunaj tega središča spomin na Ubožca ostal nerazumljiv ali vsaj zelo okrnjen?
Voščim vam blagoslovljen božič, ki naj nam omogoči, da se znova dotaknemo Jezusovega mesa in ga vidimo, od skrivnosti njegovega učlovečenja do srečanja z drugimi, v neutrudnem oznanjevanju odpuščanja in miru.
Naj bo ta božič, še vedno v spominu na Frančiška, moža sprave in upanja, čas, v katerem bomo gojili mir s konkretnimi dejanji in se ne bomo naveličali neprenehoma moliti zanj. Spominjamo se posebej Svete dežele, dramatičnega in previdnostnega križišča poti mnogih ljudi, in hkrati Ukrajine, vzhodnega Konga, Mjanmara, Haitija in toliko drugih dežel, ki jih mučijo spopadi.
Z mojimi bratskimi voščili za Gospodovo rojstvo, polno njegovega miru za vse in za svet, in medtem ko se pripravljamo na odprtje stoletnice Frančiškove velike noči.
S blagoslovom sv. Frančiška vas bratsko pozdravljam.
Vaš brat in služabnik
br. Massimo Fusarelli, OFM
generalni minister
Prot. 114831/MG-208-2025
Opombe
1 1 Cel 84.
2 Oficij Gospodovega trpljenja 15,7.
3 2 Cel 12.
4 4 PNež 19–21.
5 3 PNež 4.
6 2 PNež 19.
Izvirnik v italijanščini: ofm.org ↗
Prevedeno s pomočjo umetne inteligence.