Pismo generalnega ministra in generalnega definitorija za praznik sv. Frančiška 2021
Rim, 2021
Dragi bratje in sestre, naj vam Gospod podeli mir!
Red je pred kratkim obhajal generalni kapitelj in prvič se obračamo na vas kot bratje generalnega definitorija. Začeli smo delati kot bratstvo definitorija in temeljito preučujemo naloge in usmeritve, ki nam jih je zaupal generalni kapitelj, da bi izdelali smernice za animacijo reda v prihodnjih šestih letih. Upamo, da vam bomo te predloge lahko ponudili čim prej.
Med krhkostjo in spremembo
Frančiškanska podoba, ki nam pomaga v času, v katerem živimo, je Frančiškova vrnitev iz Svete dežele. Po nekaterih izročilih je preživel karanteno na otočku v beneški laguni, kjer je izkusil krhkost svojega sveta, krizo bratstva, svoje notranje boje, razpet med temo in potrtostjo. In vendar je Frančišek ohranil držo hvaležnosti, združeno z vizijo, utemeljeno na upanju (prim. NPr 23).
Tudi danes je red razpet med upanjem in malodušjem, med rastjo na nekaterih področjih in upadanjem na drugih. Gibljemo se med potjo prenove naše istovetnosti manjših bratov in klerikalizmom, ki daje moč in varnost ter nam vzbuja prepričanje, da ne potrebujemo nikogar, s čimer nas oddaljuje od naše poklicanosti in poslanstva manjših bratov. Zato se lahko še enkrat pustimo nagovoriti geslu generalnega kapitlja: »Vstanite … in Kristus vas bo razsvetlil« (Ef 5,14).
Smo v času spremembe, ki zadeva vse, in verujemo, da se moramo tudi mi postaviti v to ozračje globoke preobrazbe ter najti nove in pozitivne smeri. To ni le izziv, temveč tudi dar časa, v katerem živimo. Sedanjost nas izziva, postavlja nas v položaje preživetja in ranljivosti. To je globoka izkušnja našega bivanja, ki nas kliče, da bi bolje hodili in poglobili življenjski slog, ki smo ga izpovedali, saj priznavamo, da včasih pozabljamo in ne živimo v skladu s karizmatičnim navdihom, ki nas kliče, da bi bili bratje in manjši. Ko izkušamo, da smo ranljivi, lahko priznamo svoje osebne in bratske krhkosti ter gremo med ljudi s ponižnostjo, preprostostjo in veseljem.
Da bi nas v tem času sprememb, krhkosti in ranljivosti spodbujale in podpirale v upanju, nam lahko pomagajo nekatere drže:
- Priznati in sprejeti svojo človeško krhkost, v našem bratstvu in v svetu, ki nas obdaja.
- Prepoznati dobroto, lepoto, pravičnost in vrednote, vtisnjene v srca moških in žensk našega časa, da bi rasli in se veselili, medtem ko druge spremljamo, da bi se veselili tega, kar Najvišji dela v njihovem življenju, družinah in skupnostih, tam, kjer živijo in delajo.
- Prisluhniti povabilu k spremembi, da bi mogli ljubiti brez strahu, hoditi po poteh osvoboditve in iti v kraje razpok, kjer življenje trpi in kriči z vso močjo. Ti kriki se dvigajo v nebo in Bog jih sliši.
Nekaj povabil
V sklepnem dokumentu nam je generalni kapitelj ponudil pet povabil, ki so pot za vse nas: povabilo k hvaležnosti, povabilo k prenovi naše vizije, povabilo k spreobrnjenju in pokori, povabilo k poslanstvu in evangelizaciji ter povabilo, da objamemo svojo prihodnost. Za nas manjše brate ta povabila niso neobvezna, temveč se kažejo kot nujna merila, da bi vztrajali na poti zvestobe, skupaj s petimi prednostnimi nalogami reda, ki jih vsi že poznamo.
Ko teh pet povabil beremo kot pot, se zavemo, da smo poklicani izhajati iz hvaležnosti za prejete dobrine, ki poraja nenehno zahvaljevanje in nenehno vračanje vseh dobrin Bogu. Med temi dobrinami prepoznavamo tudi rast reda na nekaterih celinah, kot sta Afrika in Azija, in povsod iskreno pričevanje mnogih bratov ob strani pomoči potrebnih. Ta hvaležnost izvira iz daru Duha, ki prenavlja naš pogled na svet in zgodovino ter prepoznava znamenja časov in Božjo navzočnost.
Da pa bi bila ta prenovljena vizija resnična, nam mora odpreti oči za potrebo po spreobrnjenju in pokori, da bi mogli zares prenoviti mnoge svoje drže, ki potrebujejo očiščenje. Področji, ki potrebujeta prenovo in spreobrnjenje, sta naše bratsko življenje in naša manjšost, saj sta, kakor pravi sklepni dokument kapitlja, fraternitas in minoritas dve pljučni krili naše istovetnosti. Bratstvo in manjšost moramo seveda živeti med seboj, v svojih skupnostih, vendar morata zaznamovati tudi naš pristop do ljudi, ki jih srečujemo, da bi bili bratje in manjši za vse. Ubogi ter tisti, ki živijo v trpljenju in pomanjkanju, so prednostni naslovniki naše želje, da bi bili bratje in manjši, in jih priznavamo za svoje učitelje (prim. GGKK 93 §1). Kakor nam je dejal papež v svoji poslanici kapitlju: »Prenovljen pogled, ki nas more odpreti Božji prihodnosti, prejmemo iz bližine z ubogimi, z žrtvami sodobnih oblik suženjstva, z begunci in z izključenimi tega sveta. Oni so vaši učitelji. Objemite jih, kakor je to storil sveti Frančišek!«
S pogledom ubogih in premaganih
Bratje kapitularji nas v okoliščinah pandemije, ki jo kot človeštvo doživljamo, vabijo, naj si prizadevamo brati resničnost, zgodovino, kulturo, gospodarstvo in Cerkev s stališča, kjer živijo ubogi, premagani in odrinjeni. Tako lahko z novim, globokim, vernim, učlovečenim in teološkim pogledom objamemo uboge in premagane ter se pustimo, da nas oni objamejo. Zato moramo očistiti in preobraziti svojo vizijo po zgledu Jezusa, Asiškega Ubožca ter tisočev bratov in sester, ki so se v teh osemsto letih znali postaviti na drugo stran zgodovine, s pristno frančiškansko držo.
Kakor za svetega Frančiška tudi to odpira pot potujočemu življenju, da bi živeli kot »romarji in tujci na tem svetu« (PPr 6,2), svobodni za poslanstvo in evangelizacijo, kot kontemplativna bratstva v poslanstvu, z očmi, uprtimi v prihodnost, in s koraki, usmerjenimi na drugi breg, po Jezusovem povabilu njegovim učencem. Ne smemo se bati krenuti na nove poti in odgovarjati na potrebe sveta, ki se hitro spreminja. Ne moremo se zadovoljiti s ponavljanjem tega, kar se je vedno delalo, ob vsem spoštovanju do zgodovine, ki je bila velika prav zato, ker se je v teku osmih stoletij znala nenehno prenavljati.
Naš čas od nas posebej zahteva posebno skrb za skupni dom, v perspektivi celostne ekologije, kakor nas uči papež Frančišek. Novost te perspektive je v tem, da vso resničnost bere kot medsebojno povezano, od odnosa z Bogom do skrbi za okolje in zavzetosti za pravičnost in mir, in verujemo, da je to zelo nujen izziv za vse nas. Če naš življenjski slog, v katerem je prostor tudi za določeno iskanje udobja, ni vedno skladen s to perspektivo, moramo priznati, da tudi tukaj potrebujemo pokoro in spreobrnjenje. Pomembno je imeti pred očmi papeški okrožnici Vsi smo bratje (Fratelli tutti) in Hvaljen, moj Gospod (Laudato si’), ki v nas prebujata pripravljenost, da se odpravimo na pot, da študiramo in se zavzemamo za dobro življenja. Poleg tega sta preroško znamenje, ki kaže, kako je zares mogoč način življenja in medsebojnih odnosov v luči evangelija ter ravnanja svetega Frančiška in svete Klare, v skladu z duhom, ki nas vodi, da smo dobri oskrbniki in ne lastniki, da delimo in ne kopičimo.
Upanje se znova rodi, ko se naučimo, da se ne bojimo začenjati znova, kolikor pogosto je mogoče.
Pojdimo naprej vsi skupaj: za nami je bogata zgodovina, ki jo bomo v prihodnjih letih obhajali tudi s frančiškanskimi stoletnicami, pred nami pa je prihodnost, ki jo želimo sprejeti z upanjem. Želimo ponuditi besedo zaupanja in upanja našemu svetu, ki ju zelo potrebuje.
Vse, ki se navdihujejo pri svetem Frančišku, vabimo, naj se odločijo, da bodo vedno hvaležni Njemu, ki oblikuje življenje vsakega izmed nas, in vsem ljudem, ki jih tako ali drugače srečujemo na poti življenja in zgodovine. Vabljeni smo, da odgovorno sodelujemo pri kulturi skrbi in zagotovimo, da bodo naša bratstva in vsa pastoralna okolja zdrava in smiselna, kraji, kjer se nihče ne bo čutil ogroženega v svojem življenju, celovitosti in dostojanstvu.
Vabljeni smo, da smo graditelji mostov, sporazumevanja in dialoga. Želimo se postaviti na stran tistih, ki so družbeno, kulturno in cerkveno zapuščeni, pa tudi tistih, ki jih gospodarske in politične razmere silijo, da postanejo migranti, ter pri tem sodelovati s številnimi moškimi in ženskami dobre volje in z laičnimi organizacijami, ki so za ta cilj zelo zavzete. Tako bo naše frančiškansko življenje vedno življenje učlovečenja ter bratske in politične zavzetosti z blagrovanimi Božjega kraljestva (Mt 5,1-12; 25,31-46).
Za konec
Dragi bratje in sestre, ne glejte na generalno kurijo kot na oddaljen kraj: tukaj smo za vas in želimo vam biti blizu. Storili bomo svoj del, da bi iskali stik z vami in z enotami Frančiškove družine, in zaupamo v vašo pripravljenost, da stopite v odnos z nami.
Po zgledu papeža Frančiška, ki svoje nagovore sklene tako, da nas vedno prosi, naj molimo zanj, tudi mi vse vas prosimo, da molite za nas.
Blagoslovljen praznik svetega Frančiška z našim bratskim objemom!
Generalni minister in definitorij
Izvirnik v italijanščini: ofm.org ↗
Prevedeno s pomočjo umetne inteligence.