Pismo generalnega ministra in generalnega definitorija za praznik sv. Frančiška 2019
Rim, 29. september 2019
Predragi bratje in sestre, naj vam Gospod da svoj mir!
Sveti Frančišek je imel, potem ko se je spreobrnil k evangeliju, eno samo željo: živeti evangelij in ga pričevati v svetu. V poglavjih od XIV. do XVII. Nepotrjenega pravila lahko vidimo navedke iz evangelija, v katerih Jezus pošilja svoje učence (prim. Mt 10,1-42; Lk 9,1-6; 10,1-20; Mr 6,7-13). Živeti, pričevati in oznanjati evangelij bi moralo biti za Frančiška vedno v manjšosti, uboštvu, ponižnosti in podložnosti Cerkvi, ne da bi kaj obdržali zase, da bi Gospodu vrnili vse (prim. C. Vaiani, Storia e Teologia dell’Esperienza Spirituale di Francesco d’Assisi, str. 131). Ko so poleg tega prišli bratje, ki mu jih je podaril sam Bog (prim. Opor 14), je Frančišek začel življenje v bratstvu, ki je vse do danes najvišji izraz frančiškovske karizme.
Nedavno je Plenarni svet reda (CPO) 2018 znova obravnaval pojem kontemplativnega bratstva (prim. Kdor ima ušesa, naj posluša, kaj Duh govori … manjšim bratom danes, 92–105) in dal konkretne predloge, kako naj kot takšno živimo in uresničujemo svojo obliko življenja tam, kjer smo, ter kako naj bomo odprti za mednarodna bratstva (prim. prav tam, 140–148).
Skupaj s tem pozivom reda nas vse nagovarja apostolska spodbuda papeža Frančiška Veselje evangelija (Evangelii gaudium) s trditvijo, da »imajo vsi pravico prejeti evangelij« in da »imajo kristjani dolžnost, da ga oznanjajo, ne da bi koga izključili« (EG 14), ter z navedkom Jezusovega misijonskega naročila, ki mu je evangelizacija pokorna: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence; krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal« (EG 19).
Prav je, da se spomnimo, da je sveti Frančišek sam pošiljal svoje brate »po dva in dva« in jim naročal, naj oznanjajo mir in pokoro (prim. 1 Cel 29). To potrjuje misijonsko razsežnost naše karizme, ki nas žene, da gremo ven k svojim bratom in sestram po vsem svetu in pridemo k njim na poseben način, tako da s svojo obliko življenja in delovanja oznanjamo v prid sprave, miru, pravičnosti in spoštovanja stvarstva (prim. GGKK 1,2). Vse to je za nas danes izziv bolj kot kdaj koli prej v okoliščinah podnebne krize in migracijske krize, v kateri živimo, in Cerkev nas vabi, naj ne bomo brezbrižni.
Papež Frančišek je posebej usmeril pogled na Cerkev v mednarodni Amazoniji in sklical sinodo o Amazoniji s temo: »Amazonija: nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo«. V pripravljalnem dokumentu sinode beremo, da je »Amazonija področje z bogato biotsko raznovrstnostjo; je večetnična, večkulturna in večverska, ogledalo vsega človeštva, ki v obrambo življenja zahteva strukturne in osebne spremembe vseh ljudi, držav in Cerkve«. Tu se moramo tudi spomniti, da v Panamazoniji (v devetih državah, ki imajo amazonski pragozd) živi okrog 32 milijonov prebivalcev, med njimi pa je približno 3 milijone domorodcev, ki tvorijo okrog 390 različnih ljudstev in narodnosti. Ti domorodci so se rodili in odrasli v skladju z gozdom in to ravnovesje ohranjajo že tisoče let. »Toda življenje v Amazoniji ogrožajo uničevanje in izkoriščanje okolja ter sistematično kršenje temeljnih človekovih pravic amazonskega prebivalstva« (Instrumentum laboris, 14).
Mi, frančiškani, smo poklicani, da z veliko pozornostjo spremljamo to sinodo, ki prosi, naj prisluhnemo kriku, ki se dviga iz Amazonije (prim. Instrumentum laboris, 45–46). Tu želimo navesti podatke iz pripravljalnega dokumenta sinode: »Amazonsko porečje je za naš planet ena največjih zakladnic biotske raznovrstnosti (od 30 do 50 % svetovnega rastlinstva in živalstva) in sladke vode (20 % nezamrznjene sladke vode vsega planeta); obsega več kot tretjino pragozdov na planetu, in čeprav so največji zbiralniki ogljika v resnici oceani, zato ni mogoče prezreti vloge Amazonije pri vezavi ogljika. Gre za več kot sedem milijonov in pol kvadratnih kilometrov, na katerih si ta veliki biom deli devet držav (Brazilija, Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Peru, Surinam, Venezuela, skupaj s Francosko Gvajano kot čezmorskim ozemljem).« Poklicani smo, da si skupaj s Cerkvijo prizadevamo vstopiti v proces osebnega in skupnostnega ekološkega spreobrnjenja, ki ga papež Frančišek zahteva v okrožnici Hvaljen, moj Gospod (Laudato si’) (LS 216–221), tako da »dovolimo, da se moč in luč prejete milosti razširita tudi na odnos do drugih ustvarjenih bitij in do sveta, ki nas obdaja, in prebudita tisto vzvišeno bratstvo z vsem stvarstvom, ki ga je sveti Frančišek Asiški živel tako svetlo« (LS 221).
Eklezialna razsežnost misijonske evangelizacije, ki je lastna naši istovetnosti kot učencev vstalega Gospoda Jezusa Kristusa in svetega Frančiška Asiškega, od nas zahteva, da razširimo svoj pogled na sodelovanje laikov v vseh vidikih življenja Cerkve. Kakor nas spominja papež Frančišek, laiki niso zgolj pomočniki tistih, ki veljajo za »prvi« ali »privilegirani« razred evangelizatorjev. Vsi člani Cerkve si delijo enako odgovornost za to, da živijo in oznanjajo evangelij. Zato je potreben korenit premislek o tem, kako organiziramo vse vidike evangelizacije in kako delamo na področju obveščanja in oblikovanja za duhovnost celostne ekologije. Evangelizacija ter človeški in okoljski napredek sta dve strani istega kovanca: »ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega«. V tej smeri moramo združiti svoja prizadevanja s prizadevanji ljudi z območja Amazonije in z vsemi drugimi, ki živijo v podobnih razmerah, kot način, da sporočilo svetega Frančiška Asiškega učlovečimo v svojem življenju ter v življenju današnje Cerkve in sveta.
Sveti Frančišek je v resnici živel celostno ekologijo, čeprav se v srednjem veku ta izraz ni uporabljal. Papež Frančišek govori o celostni ekologiji, ki vključuje človeške in družbene razsežnosti: »okoljska, gospodarska in družbena ekologija« (LS 138–142), »kulturna ekologija« (LS 143–146) in »ekologija vsakdanjega življenja« (LS 147–155). Nato celostno ekologijo poveže s »skupnim dobrim« (LS 156–158), ki zahteva odgovorno etiko, da bi spoštovali osnovne in neodtujljive pravice vseh ljudi, s »pozivom k solidarnosti in prednostni izbiri za najbolj uboge« (LS 158–162). Življenjski slog svetega Frančiška, ki je postal brat gobavcev, ubogih, ustvarjenih bitij, mož in žena svojega časa, ga je usposobil, da je živel povezano v bratstvu in v svetu.
Klic amazonskih ljudstev neposredno zadeva dejanja, povezana z ekologijo. Vsi pa se moramo spomniti, da »je za spodbujanje celostne ekologije v vsakdanjem življenju Amazonije treba razumeti tudi pojem medgeneracijske pravičnosti in komunikacije, ki vključuje izročanje izkušenj prednikov, kozmologij, duhovnosti in teologij domorodnih ljudstev glede skrbi za skupni dom« (Instrumentum laboris, 50). Odgovornost za »skupni dom« mora temeljiti na ljubezni do prihodnjih rodov in »bi morala biti drugačen pogled, miselnost, politika, vzgojni program« (LS 111).
Vsem nam, ki živimo daleč od Amazonije, je namenjen pomemben klic glede tega, kar prihaja s tistega območja. Iskanje in pridobivanje zlata iz rek in drugih krajev nenehno povzročata uničevanje in onesnaževanje okolja. Prav je, da se spomnimo, da je ta tako cenjena dragocena kovina tudi vzrok nasilja, suženjstva, tihotapstva, ropov in tatvin na ozemljih domorodcev. Enako se dogaja z lesom, ki ga nezakonito odvzemajo gozdu, gre po poteh korupcije in nato pride na mednarodni trg »legaliziran«. V tišini poteka tudi »biopiratstvo«, ki naravi odvzema različne izdelke ter rastlinske in živalske vrste, skupaj s tisočletnim znanjem amazonskih ljudstev. Mnogi drugi izdelki se izvažajo kot surovine (commodities), katerih pridelava zahteva popolno izkoreninjenje gozda (prim. pripravljalni dokument).
Vemo, da je katoliška Cerkev navzoča v nekaterih delih Amazonije vse od prihoda evropskih kolonizatorjev. Cerkev je še danes preroški glas v Amazoniji. Posebno zahvalo želimo izreči bratom našega reda, ki trenutno živijo in delajo v Amazoniji v Boliviji, Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju, Peruju in Venezueli. Hkrati prosimo vse brate reda, naj bodo občutljivi za krik Amazonije, da bi branili življenje, dostojanstvo in pravice amazonskih ljudstev ter da bi bili Cerkev, ki je vedno bolj navzoča in ima amazonski misijonski obraz, preroška Cerkev, ki se sooča z današnjimi izzivi (prim. Instrumentum laboris, III. del).
Vse objavljene informacije so na spletni strani: www.sinodoamazonico.va
Blagoslovljen praznik svetega Frančiška!
Mir in dobro!
Rim, 29. september 2019
praznik nadangelov Mihaela, Gabriela in Rafaela
br. Michael Anthony Perry, OFM (generalni minister)
br. Julio César Bunader, OFM (generalni vikar)
br. Jürgen Neitzert, OFM (generalni definitor)
br. Caoimhín Ó Laoide, OFM (generalni definitor)
br. Ignacio Ceja Jiménez, OFM (generalni definitor)
br. Nicodème Kibuzehose, OFM (generalni definitor)
br. Lino Gregorio Redoblado, OFM (generalni definitor)
br. Ivan Sesar, OFM (generalni definitor)
br. Valmir Ramos, OFM (generalni definitor)
br. Antonio Scabio, OFM (generalni definitor)
br. Giovanni Rinaldi, OFM (generalni tajnik)
Prot. 109277
Izvirnik v italijanščini: ofm.org ↗
Prevedeno s pomočjo umetne inteligence.