Pismo provincialnega ministra ob božiču
Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. (Jn 3,16)
Božja ljubezen ni nekaj nedoločenega, neko splošno čustvo. Božja ljubezen ima ime in obličje: Jezus Kristus. Ljubezen Boga se je na božič pokazala v Jezusu.
Ko se Bogu približamo v jaslicah, preko del ljubezni, molitve, obhajila, Božje besede, ga najdemo tam, kako nas čaka – tako zelo nas ljubi!
Bog nas ljubi z najlepšo ljubeznijo in najlepša je ljubezen otrok. Za božič se ljubezen Božjega Deteta na poseben način dotika naših duš. V našem srcu je kot potok, ki ne miruje, ampak se želi darovati, je kot nežna melodija, ki je drugačna od vsega drugega, ker je tako ponižna in preprosta. Je resnična in neizumetničena. Topla, bolj kot karkoli človeškega. Greje od znotraj. Čista je bolj kot gorski izvir, ker je ona sama izvir čistosti.
Božja ljubezen nas v Jezusu vedno odpira za upanje, za obzorje upanja, za končno obzorje našega romanja.
Božič je zato, da nas prebudi v globinah naše duše in srca, da se dotakne src, ki so morda pozabila ali zdvomila, da so ljubljena in da so sposobna ljubiti.
Božja ljubezen nas vabi naj ljubimo tudi mi. Ljubiti Jezusa pomeni ponuditi mu svoje srce, da bo On še naprej lahko prebival med ljudmi, pomeni ponuditi mu svoje dlani, da lahko poboža majhne in uboge, ponuditi mu svoje noge, da gre lahko naproti svojim bratom in sestram, svoje roke, za podporo tistega, ki je slaboten, svoj razum za razmišljanje ter načrtovanje v luči evangelija.
Božja ljubezen nas vabi k zavedanju, naj ljubimo brez obsojanja, brez razpravljanja, brez velikih besed. Zvesto, nežno, usmiljeno. Da v vsakem človeku gledamo Božjo podobo. Vabi nas, da ljubimo do bolečine.
Bog je zaljubljen v nas. Tega ne more pojasniti noben teolog. Samo jočemo lahko od veselja. In verujemo. Božič je narediti prostor za Boga, ki nas ljubi, ki je v nas zaljubljen in ki se želi veseliti z nami.
Ljubezen je Božji cvet in mi smo njeno seme. Božič nas vabi, da zasejmo seme božje ljubezni v ta svet, da bo imel barve: kakor dajejo barve lepote cvetu, tako daje ljubezen barvo življenju!
Trajna je le sreča ljubezni. Pot ljubezni pa je preprosta: ljubi Boga in ljubi bližnjega, svojega brata, tistega, ki je ob tebi, tistega, ki potrebuje ljubezen.
Pomagaj nam ljubiti, Gospod, da bomo sebe ljubili vedno manj, da bomo tako vedno bolj ljubili druge, da okoli nas nihče ne bo trpel ali umiral, ker smo ukradli ljubezen, ki jim je potrebna, da živijo!
Želim vam blagoslovljen božič in naj Božja ljubezen v vas »postane meso«!
p. Marjan Čuden