Skoči na vsebino

Seznam generalnih ministrov OFM

I. OD SV. FRANČIŠKA DO 1517

Pred formalnim seznamom ministrov

Leto Dogodek Vodstvo
1209 Frančišek in bratje prejmejo ustno potrditev oblike življenja sv. Frančišek
1217 I. generalni kapitelj pri Porciunkuli; Red razdeljen na province sv. Frančišek
1219 Generalni kapitelj; veliko misijonsko širjenje sv. Frančišek
1220 Frančišek se odpove neposrednemu vodenju Peter Kattani, vikar
1221 Peter Kattani umre; na »kapitlju na rogoznicah« postane vikar Elija Elija iz Cortone
1223 dokončna Regula bullata sv. Frančišek / Elija

OFM sam v svoji uradni kronologiji navaja 5. maj 1217 kot generalni kapitelj vseh bratov pri Porciunkuli.

Generalni ministri

št. Generalni minister Leta
— sv. Frančišek Asiški 1210–1226
1 Giovanni Parenti 1227–1232
2 Elija iz Cortone 1232–1239
3 Albert iz Pise 1239–1240
4 Haymo iz Favershama 1240–1243
5 Crescentius iz Jesija 1244–1247
6 Janez iz Parme 1247–1257
7 sv. Bonaventura iz Bagnoregia 1257–1274
8 Girolamo Masci iz Ascolija 1274–1279
9 Bonagratia iz Bologne 1279–1285
10 Arlotto iz Prata 1285–1287
11 Matteo d’Acquasparta 1287–1289
12 Raimund Godefroy 1289–1295
13 Giovanni Minio/Mincio da Murrovalle 1296–1304
14 Gonsalvo Hispano 1304–1313
15 Alessandro Bonini da Alessandria 1313–1314
16 Mihael iz Cesene 1316–1328
— Bertrand de Turre – generalni vikar 1328–1329
17 Gerardo Odónis 1329–1342
18 Fortanerio de Vassal 1343–1348
19 Guillaume Farinier 1348–1357
20 Juan Bouchier 1357–1358
21 Marko iz Viterba 1359–1366
22 Tomaž iz Frignana 1367–1372
23 Leonardo Rossi 1373–1378

Ta del je potrjen v zgodovinskem seznamu ministrov.

II. VELIKI ZAHODNI RAZKOL – 1378–1417

Tu se začne pomembna posebnost.

V času razkola ne moremo uporabljati preproste ene same časovne črte, ker sta obstajali rimska in avignonska obedienca.

Rimska obedienca

št. Generalni minister Leta
24 Ludovico Donati 1379–1383
25 Pietro da Conzano 1383–1384
26 Martino Sangiorgio da Rivarolo 1384–1387
27 Enrico Alfieri 1387–1405
28 Antonio Vinitti da Pereto 1405–1408
— Angelo Salvetti, generalni vikar 1408–1409
29 Antonio da Cascia 1410–1415
28 ponovno Antonio Vinitti da Pereto, drugi mandat 1415–1420

Avignonska obedienca

Generalni voditelj Leta
Angelo da Spoleto 1379–1391
John Chevegneyo 1391–1402
Giovanni Bardolini 1403–1417

Po koncu razkola je bil Red ponovno združen pod Antoniom Vinittijem.

III. 1421–1517

št. Generalni minister Leta
30 Angelo Salvetti 1421–1424
31 Antonio da Massa Marittima 1424–1430
32 Guillermo Robazoglio da Casale 1430–1442
— Alberto Berdini da Sarteano, generalni vikar 1442–1443
33 Antonio Rusconi 1443–1449
34 Angelo Cristofori 1450–1453
35 Jacob Bassolini da Mozzanica 1454–1457
36 Jaime Zarzuela 1458–1464
37 Francesco della Rovere 1464–1469
38 Zanetto da Udine 1469–1475
39 Francesco Nanni, imenovan Samson 1475–1499
40 Egidio Delfini da Amelia 1500–1506
41 Rainaldo Graziani da Cotignola 1506–1510
42 Felipe Porcacci da Bagnacavallo 1510–1511
— Gomez de Lisboa, generalni vikar 1511–1512
43 Bernardino Prati 1511–1517

Francesco della Rovere je pozneje postal papež Sikst IV., Girolamo Masci pa papež Nikolaj IV.

IV. OD 1517 – GENERALNI MINISTRI OFM

Leto 1517 je ključna meja. Papež Leon X. je z bulo Ite vos observantski družini dal pravno samostojnost in ji pripadel tudi naslov generalnega ministra celotnega Reda manjših bratov.

št. Generalni minister OFM Leta
44 Cristoforo Numai 1517–1518
45 Francesco Lichetto 1518–1520
46 Paolo da Soncino 1520–1523
47 Francisco de Quiñones 1523–1527
— Antonio de Calcena, generalni vikar 1527–1529
48 Paolo Pisotti 1529–1533
49 Vincenzo Lunello 1535–1541
50 Giovanni Matteo da Calvi 1541–1547
51 Andreas Alvarez 1547–1553
52 Clemente d’Olera/Dolera 1553–1557
— neznani generalni vikar 1557–1559
53 Francisco Zamora da Cuenca 1559–1565
54 Aloisio Pozzi da Borgonuovo 1565–1571
55 Christopher de Chaffontaines 1571–1579
56 Francisco Gonzaga 1579–1587
57 Francisco da Tolosa 1587–1593
58 Bonaventura Secusi da Caltagirone 1593–1600
59 Francisco Susa da Toledo 1600–1606
60 Arcangelo Gualterio da Messina 1606–1612
61 Juan Hierro 1612–1613
— Antonio de Trejo, generalni vikar 1613–1618

V. 1618–1791

To je del, ki je bil v mojih prejšnjih odgovorih najbolj nepopoln.

št. Generalni minister Leta
62 Benigno da Genova 1618–1625
63 Bernardino da Siena 1625–1631
64 Giovanni Battista da Campania 1633–1639
65 Juan Marinero da Madrid 1639–1645
66 Giovanni Mazzara 1645–1648
67 Pedro Manero 1651–1655
68 Michelangelo Buongiorno da Sambuca 1658–1664
69 Ildefonso Salizanes 1664–1670
70 Francesco Maria Rhini 1670–1674
71 Francesco Maria Nicolis 1674–1676
72 José Ximénez Samaniego 1676–1682
73 Pietro Marini Sormani 1682–1688
74 Marcos de Zarzosa 1688–1690
75 Juan Aluín 1690–1694
76 Bonaventura Poerio da Taverna 1694–1697
77 Matteo da Santo Stefano 1697–1700
78 Luis Torres 1700–1701
79 Ildefonso Biesma 1702–1716
80 José García 1717–1723
81 Lorenzo Cozza da San Lorenzo 1723–1726
82 Matteo Basile da Parete 1727–1729
83 Juan Soto de Valladolid 1729–1736
84 Juan Bermejo 1736–1740
85 Gaetano Politi da Laurino 1740–1744
86 Raffaello Rossi da Lugagnano 1744–1750
87 Pedro Juanete da Molina 1750–1756
88 Clemente Guignoni da Palermo 1756–1762
89 Pedro Juanete da Molina, drugi mandat 1762–1768
90 Pasquale Frasconi da Varese 1768–1791

Opomba: med mandati so vrzeli, npr. 1631–1633, 1648–1651, 1655–1658, 1701–1702 itd. To niso nujno napake: v nekaterih obdobjih je vodstvo opravljal generalni vikar. Zato mandat generalnega ministra ni mogoče enačiti z neprekinjenim mandatom Reda.

VI. 1792–1897

št. Generalni minister Leta
91 Joaquín de Campany i Soler 1792–1806
92 Ilario Cervelli da Montemagno 1806–1814
93 Gaudenzio Patrignani e Coriano 1814–1817
94 Cirilo Alameda y Brea 1817–1824
95 Giovanni Tecca da Capestrano 1824–1830
96 Luis Iglesias 1830–1834
97 Bartolomé Altemir 1835–1838
98 Giuseppe Maria Maniscalco 1838–1844
99 Luigi Flamini da Loreto 1844–1850
100 Venanzio Metildi da Celano 1850–1856
101 Bernardino Trionfetti da Montefranco 1856–1862
102 Raffaele Lippi da Pontecorvo 1862–1869
103 Bernardino dal Vago da Portogruaro 1869–1889
104 Luigi da Parma 1889–1897

Tukaj je treba izrecno popraviti prejšnji odgovor: spletni vir ima pri 101. ministru očitno tipografsko napako »1856–1832«; kronološko in vsebinsko mora biti 1856–1862.

VII. 1897 – 2027: sedanji OFM

Leta 1897 je Leon XIII. z Felicitate quadam združil štiri observantske družine – Observante, Recollecte, Reformate in Alcantarine – v enotni Ordo Fratrum Minorum. Zato je to druga velika zgodovinska meja, poleg leta 1517.

št. Generalni minister OFM Leta
105 Aloysius Lauer 1897–1901
— David Fleming, generalni vikar 1901–1903
106 Dionysius Schüler 1903–1911
107 Pacifico Monza 1911–1915
108 Serafino Cimino da Capri 1915–1921
109 Bernardino Klumper 1921–1927
110 Bonaventura Marrani 1927–1933
111 Leonardo Bello 1933–1944
— Policarp Schmoll, generalni vikar 1944–1945
112 Valentine Theodore Schaaf 1945–1946
113 Pacifico Perantoni 1947–1952
114 Augustin-Joseph Sépinski 1952–1965
115 Constantin Koser 1965–1979
116 John Vaughn 1979–1991
117 Hermann Schalück 1991–1997
118 Giacomo Bini 1997–2003
119 José Rodríguez Carballo 2003–2013
120 Michael Anthony Perry 2013–2021
121 Massimo Fusarelli 2021–2027*

* Mandat br. Massima Fusarellija je trenutno še v teku. Uradni OFM ga navaja kot 121. naslednika sv. Frančiška.