generalni kapitelj leta 2021 v Rimu je precej spremenil Generalne statute, zato je provincialni kapitelj, ki smo ga obhajali leta 2022 v Ljubljani na Viču naše Posebne statute uskladil z Generalnimi statuti. Generalni definitorij je spremembe naših Posebnih statutov potrdil na svoji seji, dne 6 maja 2024, potem ko jih je pregledala posebna pravna komisija. Za delo pri pripravi Posebnih statutov se lepo zahvaljujem p. Viktorju Papežu, ki je opravil glavno redakcijo, potem pa še br. Miranu Špeliču, br. Janu Dominiku Bogataju ter p. Tadeju Strehovcu za pripravo Posebnih statutov za tisk.

Bratje, vabim vas, da statute vzamete v roke. Tudi po tem, da statuti veljajo za vse v isti meri in jih zato vsi poznamo ter jih tudi izpolnjujemo, gradimo in utrjujemo svoje bratstvo.

Popravljeni statuti stopijo v veljavo 4. oktobra 2024.

Ljubljana, 29. avgust 2024

Prot. št. 57-6/23

Marjan Čuden

provincialni minister

Spremembe PS na provincialnem kapitlju 2025

Na provincialnem kapitlju 2025 je bil na 16. seji, v petek, 4. 4. 2025, sprejet sklep o izbrisu §4 v členu 69 Posebnih statutov naše province.

POSEBNI STATUTI

Prvo poglavje: Spolnjevati evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa (FPVod 1,1)

Člen 1

Posebni statuti (PS), ki jih je sprejel provincialni kapitelj 2004 in jih potrdil generalni minister s soglasjem svojega definitorija, obsegajo dopolnilne predpise Generalnih konstitucij (GK)[1] in Generalnih statutov (GS)[2]. Prilagojeni so razmeram, potrebam in značilnostim naše province sv. Križa.

Člen 2

PS verodostojno razlaga provincialni kapitelj, zunaj provincialnega kapitlja pa kapitularni kongres, provincialni definitorij in plenarni svet province, kadar zasedajo, pri čemer upoštevajo določbo čl. 225 GK.

Člen 3

PS s potrditvijo generalnega ministra ob soglasju njegovega definitorija lahko delno ukinja, dopolnjuje ali kakorkoli spreminja provincialni kapitelj, če to zahteva absolutna večina na kapitlju zbranih članov.[3]

Člen 4

Provincialni kapitelj ali definitorij lahko izdelata izredne statute ali pravilnike o izvrševanju apostolata, o vzgoji in študiju, o upravljanju premoženja reda in drugih vidikih redovnega življenja, dejavnosti in discipline.[4]

Člen 5

PS vežejo vse člane province enako kot GK in GS.

Člen 6

Spregled od PS urejuje določba čl. 17 § 2-3 GK.

Člen 7

1. Vsak petek ali drug primeren dan naj se ob primernem času v bratstvu bere odlomek Vodila ali Oporoke sv. Frančiška. Ob koncu naj gvardijan prebere spodbudo in blagoslov serafskega očeta.[5]
2. Krajevni kapitelj naj določi čas branja in razlaganja Spisov sv. Frančiška in sv. Klare, Generalnih konstitucij, Generalnih statutov in drugih dokumentov reda. Obveznost branja teh besedil vključuje tudi branje PS.[6]

Drugo poglavje: Duh molitve in pobožnosti (Prim. FPVod 5,2)

Člen 8

1. Duhovno življenje, ki mora biti prva in najvažnejša skrb vsakega brata, raste in se hrani s premišljevanjem božje besede, z obhajanjem bogoslužja, zlasti evharistije, in z udeležbo pri evharističnih skrivnostih, s skupno in zasebno molitvijo, z branjem Svetega pisma in spisov sv. Frančiška, naših svetniških bratov in sester, pa tudi drugih priznanih duhovnih pisateljev.[7]
2. Krajevni kapitelj določi, provincialni minister pa ob privolitvi svojega definitorija potrdi, kdaj, kje in kako bo skupnost opravljala evharistično in molitveno bogoslužje, premišljevanje in druge pobožnosti (rožni venec, križev pot, spokorno bogoslužje, litanije, lectio divina), ki pospešujejo duhovno rast in utrjujejo bratsko življenje.[8]
3. Bratje lahko v skladu s tem členom razvijajo in gojijo tudi nove oblike molitve in pobožnosti, zlasti tiste, ki bolj nagovarjajo mlade.
4. Konventualna maša v skupnostih in vzgojnih hišah naj se skrbno pripravi s homilijo in, če je mogoče, združi z molitvenim bogoslužjem (hvalnicami ali večernicami).

Člen 9

1. Posebno mesto v duhovnem življenju bratov ima skupno obhajanje evharistije, pri katerem naj, če je le mogoče, somašujejo ali so navzoči vsi bratje duhovniki.
2. Bratje naj skrbijo za osebno češčenje in pobožnost do sv. Rešnjega telesa.[9]
3. Skupna adoracija, ki naj se opravi vsak dan, obsega kratko češčenje sv. Rešnjega telesa in molitve, ki jih za vsak dan določi provincialni definitorij.
4. Za god vsakega brata hiše naj se opravi sv. maša po njegovem namenu. Poleg tega mu pripada še ena prosta maša na leto.
5. V vseh hišah, tudi v podružnih, naj se opravijo sv. maše v te namene:
na praznik Povišanja sv. Križa (14. september) za provinco;
na praznik sv. Frančiška (4. oktober) za redovne poklice;
na praznik sv. Bonaventura (15. julija) za brate bogoslovce;
na god sv. Didaka (13. november) za brate laike;
vsako prvo soboto za žive in rajne dobrotnike in redovno družino.
6. Vsako nedeljo opravi provincialni minister sv. mašo za potrebe province.
7. V študijskih hišah se opravi sv. maša za bogoslovce v začetku akademskega leta in na koncu leta v zahvalo.

Člen 10

1. Molitveno bogoslužje je vezano na skupnost bratov, zato naj se redno opravlja v skupnosti in na primernem kraju. Prednost ima oratorij oziroma cerkev, da se omogoči sodelovanje božjemu ljudstvu. Tudi druge oblike pobožnosti naj se opravljajo skupaj in, če je mogoče, z verniki.[10] Zlasti se priporoča molitev hvalnic in večernic skupaj z ljudstvom.
2. Provincialno vodstvo določi redovno hišo za samotišče (eremitorij), namenjeno bratom, ki bi se v njem želeli duhovno okrepiti in obnoviti (GS 14).

Člen 11

Vsakodnevnemu premišljevanju naj bratje ob primernem času namenijo eno uro. V skupnosti, zlasti še v vzgojnih hišah, se vsakodnevno premišljevanje opravlja skupno.[11]

Člen 12

1. Vsi bratje so dolžni opraviti vsakoletne duhovne vaje. Duhovne vaje trajajo vsaj polnih pet dni.[12]
2. Provincialni definitorij po predhodnem dogovoru z gvardijani hiš, kjer bodo duhovne vaje, in na predlog Sveta za duhovnost, liturgijo in ljudske pobožnosti, določi kraj, čas in voditelje duhovnih vaj. Vsebina duhovnih vaj naj bo usmerjena predvsem k frančiškanski duhovnosti in redovnim zaobljubam.[13]
3. Z izrecnim dovoljenjem provincialnega ministra smejo posamezni bratje v izjemnih primerih opraviti duhovne vaje drugje ali zasebno.
4. Vodenje duhovnih vaj za ministrante, veroučne, zakonske ali druge skupine ne nadomesti obveznosti, o kateri govori § 1 tega člena.

Člen 13

Mesečna duhovna obnova v posameznih hišah ali za več hiš skupaj se opravi vsak mesec. Ob tej priliki naj bo po možnosti tudi kapitelj obnove življenja v skladu s čl. 10 GS.[14]

Člen 14

Gvardijani naj preskrbijo bratom primerne knjige za duhovno branje. Prednost naj se daje Svetemu pismu, spisom sv. Frančiška, sv. Klare in drugim priznanim učiteljem frančiškanskega življenja.[15]

Člen 15

Na krajevnem kapitlju določijo bratje način opravljanja pobožnosti, o katerih govori čl. 12 GS. Svet za duhovnost, liturgijo in ljudske pobožnosti pripravlja vsako leto osnutke teh pobožnosti.[16]

Člen 16

Na krajevnem kapitlju določijo bratje način molitve, branja Svetega pisma in nekrologija pri skupni mizi, pri čemer upoštevajo čl. 7 PS.

Člen 17

Na krajevnem kapitlju določijo bratje način skupnega posta in drugih spokornih del v postnem času in na določene spokorne dneve v letu.[17]

Člen 18

1. Bratje naj se radi udeležujejo pogrebnih slovesnosti za pokojne brate in naj molijo zanje.
2. Za vsakega umrlega brata province naj vsak brat duhovnik opravi eno sv. mašo, bratje laiki pa naj zmolijo rožni venec ali križev pot.[18]
3. Ob smrti vsakega brata naj vsaka skupnost, če to dovoljuje bogoslužni koledar, opravi molitveno bogoslužje za rajne, ki nadomesti običajno dnevno molitveno bogoslužje.
4. Za umrlega aktivnega ali bivšega provincialnega ministra naj vsak brat duhovnik opravi dve sveti maši, bratje laiki pa naj zmolijo dva rožna venca ali križeva pota.
5. V vsaki hiši naj se enkrat letno opravi oznanjena sveta maša za vse pokojne brate te hiše.
6. Na prvo obletnico smrti brata naj se v skupnosti, ki ji je pripadal, opravi zanj sv. maša.
7. Provincialni minister pisno določi brata, ki bo s pieteto do pokojnega in odgovorno uredil njegovo zapuščino, sobo, knjige in dokumente ter provincialnemu ministru pisno izroči poročilo o opravljenem delu.

Člen 19

1. Za umrlega očeta ali mater brata province naj vsaka skupnost opravi eno sv. mašo. Bratje naj se radi udeležijo pogrebnih slovesnosti.[19]
2. Za umrlo sestro klariso naj vsaka skupnost v provinci opravi eno sv. mašo.

Tretje poglavje: Vi vsi ste bratje (Mt 23,8; FNPVod 22,23)

Člen 20

Med brati v provinci in v redu naj vlada prisrčna ljubezen, spoštovanje in ponižno služenje. Z veseljem naj sprejemajo brate iz drugih provinc in po svojih močeh materialno in osebno pomagajo bolj potrebnim hišam in provincam v smislu čl. 23 GS.[20]

Člen 21

V smislu čl. 21 GS so upokojeni škofje povabljeni, da se v dogovoru s provincialnim ministrom vrnejo v svojo provinco, čeprav v njej ne morejo uživati ne aktivne ne pasivne volilne pravice.

Člen 22

1. V duhu sv. Frančiška naj bratstva gojijo prisrčen odnos do staršev bratov in do dobrotnikov province. Z dovoljenjem gvardijana jim lahko pomagajo v njihovih potrebah in zanje naj radi molijo.[21]
2. Izredne dobrotnike lahko provincialni minister na predlog skupnosti posinovi.
3. Vsaka skupnost naj enkrat letno pripravi srečanje za ožje sorodnike svojih bratov.

Člen 23

Gvardijani in drugi bratje naj vso pozornost namenjajo krajevnemu kapitlju, ki pomaga gvardijanu oblikovati bratstvo in vzgaja zavest odgovornosti.[22]

Člen 24

Posebno skrb, ljubezen in spoštovanje naj bratje posvečajo bolnim in ostarelim bratom. Radi naj jih obiskujejo ter jih duhovno in dejansko podpirajo.[23]

Člen 25

1. Bratje, ki iz redovne hiše (excurrendo) upravljajo župnije, naj imajo stalno bivališče v redovni hiši in naj se, kolikor je mogoče, in po dogovoru z gvardijanom udeležujejo skupnega življenja in molitve.
2. Bratje, ki z dovoljenjem pristojne oblasti iz pastoralnih razlogov živijo zunaj redovne skupnosti ali hiše, naj se po dogovoru z gvardijanom hiše, ki ji zakonito pripadajo, radi udeležujejo njenega skupnega življenja in srečanj.

Člen 26

Vsaka hiša mora imeti na vidnem mestu napisan dnevni red, ki ga določi krajevni kapitelj in potrdi provincialni minister ob privolitvi definitorija.[24]

Člen 27

V vsaki hiši naj se dosledno upoštevajo predpisi čl. 47 GK in čl. 25 GS o hišni klavzuri. V klavzuro naj bodo zajete sobe posameznih bratov in bivalni prostori, ki varujejo osebno in skupno življenje bratov.

Člen 28

1. Redovno obleko naj bratje nosijo vsaj doma in v cerkvi pri bogoslužnih opravilih ter na krajih, kjer opravljajo dušnopastirsko dejavnost ali katehezo.[25]
2. Bratje naj glede redovne ali duhovniške obleke zunaj hiše upoštevajo navodila krajevnega ordinarija.

Člen 29

1. Provincialni definitorij imenuje provincialnega kronista, arhivarja in knjižničarja; vsi naj vestno in odgovorno opravljajo svoje naloge, pri čemer naj upoštevajo tudi civilne predpise.
2. Krajevni kapitelj določi:

kronista, ki skrbno in odgovorno zapisuje pomembnejše dogodke iz življenja krajevnega bratstva in okolja. Besedilo za vpis v kroniko odobri krajevni kapitelj;[26]

knjižničarja, ki skrbi za hišno knjižnico in v dogovoru z gvardijanom naroča in nakupuje potrebno versko, domačo in tujo literaturo. Kronist in knjižničar sta lahko ista oseba.

3. Gvardijan je tudi hišni arhivar in je odgovoren za urejenost in varstvo hišnega arhiva ter zaščito dokumentov in drugih dragocenosti, vendar lahko krajevni kapitelj glede na možnosti in sposobnosti določi drugega arhivarja.
4. Vse službe, navedene v paragrafih 2 in 3, mora potrditi provincialni minister z definitorijem.
5. Kulturni spomeniki in zanimivosti naj bodo skrbno varovani, premoženjsko zavarovani in dostopni tudi javnosti po določbah prava.

Četrto poglavje: Popotniki in tujci na te svetu (1 Pt 2,11; FPVod 6,2)

Člen 30

1. Bratje naj se varujejo vsakega razkošja in tudi videza razkošja v hišah, sobah in okolju, kjer opravljajo svoje delo, v oblačenju, hrani, na potovanju in dopustih, v nakupovanju tehničnih pripomočkov in avtomobilov.[27] Avtomobili naj bodo varni in srednjega razreda.
2. Bratom je prepovedano imeti osebne avtomobile brez dovoljenja provincialnega definitorija.
3. O nakupu, uporabi in vzdrževanju avtomobilov odloča krajevni kapitelj.

Člen 31

1. Bratje naj v skladu s svojo poklicanostjo in v dobro skupnosti razvijajo svoje umske, duhovne, pastoralne, tehnične in ročne sposobnosti, za kar je treba omogočiti potrebna sredstva. Zavedajo naj se, da je osebno delo sredstvo za obogatitev lastne osebnosti ter redno in glavno sredstvo za vzdrževanje skupnosti.[28]
2. Bratje naj radi opravljajo delo, ki ga je sprejela skupnost ali določil gvardijan, in naj dajejo prednost redovnim obveznostim in dolžnostim pred drugimi nalogami.
3. Brez dovoljenja gvardijana bratje ne smejo drugje sprejemati dolžnosti ali opravil.

Člen 32

1. Bratje smejo biti deležni ugodnosti socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varstva[29] ter ponižno sprejeti plačilo za opravljeno delo. Vse, kar posamezni bratje dobijo kot plačilo, nagrado ali iz katerega koli naslova, so dolžni v celoti oddati gvardijanu v dobro skupnosti.[30]
2. Bratom ni dovoljeno sprejemati večnih volil in takšnih stalnih dohodkov, zaradi katerih bi jim ne bilo potrebno delati. Enkratna volila, katerih dohodek ni trajen, je mogoče sprejeti z dovoljenjem provincialnega ministra, potem ko je vprašal za mnenje definitorij.[31]

Člen 33

1. Gvardijan daje dovoljenje bratom za potovanje po kontinentalni Evropi. Za odsotnost, daljšo od deset dni, je potrebno predhodno soglasje krajevnega kapitlja ali diskretorija. Za dežele zunaj Evrope daje dovoljenje provincialni minister s privolitvijo svojega definitorija.[32] Bratje naj za dovoljenje za ta potovanja zaprosijo pravočasno.
2. Provincialni minister in gvardijan naj o svoji odsotnosti pravočasno obvestita vikarja, ki ju po službi nadomešča.

Člen 34

1. Bratje imajo po predhodnem dogovoru z gvardijanom pravico do tritedenskega letnega dopusta.
2. Na krajevnem kapitlju naj se bratje pravočasno dogovorijo o letnih dopustih in počitnicah, tako da ne bo zaradi njihove odsotnosti trpelo redno hišno ali dušnopastirsko delo. Počitnice naj bodo v skladu z duhom uboštva in našim poslanstvom.[33]
3. Posamezni bratje, vključno z gvardijanom, so dolžni brate predhodno seznaniti, v katerem kraju bodo preživljali dopust ali počitnice in koliko predvidenih stroškov bodo imeli.
4. Na krajevnem kapitlju naj se bratje dogovorijo o prostem dnevu v tednu, ki pripada vsakemu bratu. Bratje naj prosti dan izkoristijo za duhovno rast, bratske obiske in za tisto, kar jim pomaga, da se odpočijejo in okrepijo.

Člen 35

Krajevni kapitelj določi način, kako naj bratje delijo dobrine z ubogimi in kako naj se daje miloščina.[34]

Člen 36

Za spremembo določil čl. 74 § 1 GK se zahteva pisno dovoljenje provincialnega ministra, potem ko je le-ta vprašal za mnenje definitorij.

Člen 37

Kandidat se mora pred slovesnimi zaobljubami odpovedati vsej lastnini in imetju. Odpoved mora biti tudi civilnopravno veljavna. Za vse drugo premoženje, ki ga upravlja, mora narediti veljavno izjavo v skladu s predpisom kan. 668 § 4 in čl. 75 § 3 GK. Prvo in drugo je treba narediti na obrazcu, ki je enoten za vso provinco.

Peto poglavje: V ta namen vas je Bog poslal po vsem svetu (prim. FPRe 9)

Člen 38

1. Vsi bratje so dolžni sodelovati v evangelizacijskem delu. Duh karizme našega ustanovitelja naj prešinja evangelizacijsko delovanje bratov, apostolat pa naj izraža značilnosti naše duhovnosti in življenja.[35]
2. V zadevah dušnega pastirstva so bratje podrejeni oblasti krajevnega ordinarija.
3. Gvardijan je dolžan bedeti nad apostolsko in pastoralno dejavnostjo svojih bratov.
4. Gvardijan in redovnik župnik naj v dialogu rešujeta morebitna neskladja, ki bi nastala med redovno skupnostjo in pastoralno dejavnostjo bratov v župniji.

Člen 39

1. Liturgično službo bralca ali mašnega pomočnika podeljuje bratom provincialni minister po določbah splošnega in lastnega prava.[36]
2. Provincialni minister podeljuje svojim bratom dovoljenje za spovedovanje bratov in v naših hišah stanujočih oseb in za pridiganje. Za zunanje območje provincialni minister prosi krajevnega ordinarija po določbi kan. 971.[37]

Člen 40

1. Po določilu člena 51 § 2 GS provincialni kapitelj ustanovi tajništvo za misijone in evangelizacijo, ki ga vodi tajnik in deluje po lastnem statutu. Tajništvo sestavljajo tajnik, animator za misijone, animator za evangelizacijo in člani po določbi PS in lastnih statutov tajništva.
2. Tajnika za misijone in evangelizacijo izvoli kapitularni kongres ali provincialni minister s svojim definitorijem, prav tako pa tudi animatorja za misijone in animatorja za evangelizacijo. Oba animatorja imata svoj svet, ki deluje po lastnih statutih. Tajnik za misijone in evangelizacijo je lahko tudi animator za evangelizacijo.
3. Statut tajništva za misijone in evangelizacijo potrdi provincialni definitorij.

Člen 41

1. Svet za evangelizacijo je pristojen za župnijsko-pastoralno dejavnost, za družinsko, zakonsko in izseljensko pastoralo, za pastoralo ljudi s posebnimi potrebami, za ljudske misijone, za pastoralo naših božjepotnih cerkva in svetišč, za ekumenizem in druge dejavnosti sodobne evangelizacije, ki so značilne za naš red in provinco oziroma so v skladu s frančiškansko karizmo. Člani sveta so vsakokratni moderator ljudskih misijonov, narodni duhovni asistent OFS, voditelj odbora FMP in drugi bratje, ki jih imenuje provincialni minister s svojim definitorijem.
2. Moderator ljudskih misijonov, ki ga imenuje provincialni minister z definitorijem, skrbi za formacijo ljudskih misijonarjev, jih zbira na posvetovanjih, spremlja njihovo delo, koordinira izvajanje ljudskih misijonov in obvešča brate province o napovedanih misijonih, da jih ti spremljajo s svojo molitvijo.
3. Provincialni kapitelj ustanovi odbor pokrajinskih duhovnih asistentov FSR, ki ga vodi narodni duhovni asistent FSR in ima namen pospeševati in usmerjati med brati province zanimanje in skrb za FSR po navodilih provincialnega ministra in v skladu s svojim statutom, ki ga potrdi provincialni definitorij. Ta tudi imenuje njegovega voditelja in člane.
4. Odbor za Frančiškansko mladinsko pastoralo (FMP) deluje v sklopu sveta za evangelizacijo po lastnem statutu, ki ga potrdi provincialni definitorij. Vodi ga voditelj, ki ga skupaj s člani imenuje provincialni minister z definitorijem. Naloga odbora FMP je usklajevati in posredovati evangelizacijske pobude za delo z otroki in mladimi ter povezovati vse brate, ki delujejo na tem področju. FMP naj tesno sodeluje s svetom za poklice.

Člen 42

1. Svet za misijone v mejah province skrbi in pospešuje misijonsko zavest in duha ter skrbi za stike z brati v misijonih v smislu čl. 52 GS.[38]
2. Animator za misijone je obenem pospeševatelj Frančiškanske misijonske zveze (FMZ).[39]
3. Provincialni kapitelj lahko ustanovi Frančiškansko misijonsko zvezo, ki deluje po lastnem statutu, ki ga potrdi provincialni definitorij. Člani FMZ so verniki, kleriki in laiki, ki duhovno in materialno podpirajo delo bratov v misijonih.
4. Provincialni minister s svojim definitorijem določi način uporabe zbranih sredstev za misijone, upoštevajoč določila o podpori misijonskih načrtov reda v čl. 72 GS.

Člen 43

V smislu čl. 96 GK in čl. 43,2 GS provincialni kapitelj ustanovi komisijo za pravičnost, mir in celovitost stvarstva. Pristojna je za socialna vprašanja, pravičnost in mir v skladu s svojim statutom, ki ga potrdi provincialni definitorij. Sodeluje naj z odborom za trajno formacijo. Voditelja in člane imenuje provincialni minister z definitorijem (GS čl 45).

Člen 44

Provincialni kapitelj ustanovi svet za duhovnost, liturgijo in ljudske pobožnosti, ki deluje v skladu s svojim statutom, ki ga potrdi provincialni definitorij. Voditelja in člane imenuje provincialni minister z definitorijem.

Člen 45

Provincialni kapitelj po določbi člena 45 GS ustanovi komisijo za varstvo mladoletnih in ranljivih odraslih, ki bo delovala v skladu s predpisi cerkvenih in civilnih oblasti. (GS čl. 257, 1-2). Člane komisije imenuje kapitularni kongres za čas do naslednjega kapitlja, vmes pa provincialni minister z definitorijem.

Člen 46

1. Provincialni kapitelj ustanovi Komisariat za Sveto deželo v smislu členov 74 in 75 § 2 GS. Vodi ga komisar, ki ga na to mesto izvoli kapitularni kongres ali provincialni minister z definitorijem. Komisariat za Sveto deželo deluje v skladu z lastnim statutom, ki ga potrdi provincialni minister s svojim definitorijem (GS čl. 74,3).
2. Dolžnost komisarja je, da v mejah province širi poznavanje svetih krajev, spodbuja z njimi povezane pobožnosti in pripravlja romanja v Sveto deželo. Skrbi tudi za finančno pomoč pri apostolskih dejavnostih v Sveti deželi, ko zbira darove v ta namen.
3. O svojem delu redno poroča provincialnemu ministru (GS 74 §2).

Šesto poglavje: Hrepeneti morajo po Gospodovem Duhu in njegovi sveti dejavnosti (FPVod 10,8)

Člen 47

1. Provincialni kapitelj ustanovi tajništvo za formacijo in študij.[40] V sklopu tajništva delujejo odbor za trajno formacijo, svet magistrov in svet za poklice.
2. Tajnika za formacijo in študij izvoli kapitularni kongres ali provincialni minister z definitorijem. Magistre in rektorje vzgojnih hiš izvoli kapitularni kongres ali provincialni minister z definitorijem; vicemagistre in druge vzgojitelje pa imenuje provincialni minister z definitorijem.[41]
3. Poleg bratov navedenih v prejšnjem odstavku so člani tajništva: tajnik za misijone in evangelizacijo, moderator trajne formacije, animator pastoralne skrbi za poklice in drugi, če jih imenuje provincialni minister z definitorijem. Magistri znotraj tajništva oblikujejo svet magistrov, ki ga vodi magister bratov z začasnimi zaobljubami. Predstavnik bratov z začasnimi zaobljubami, ki ga ti izberejo med seboj, more po tajnikovi presoji sodelovati na sestankih tajništva in pri njihovih pobudah, vendar brez odločujočega glasu.
4. Dejavnost tajništva za formacijo in študij poleg nalog, ki jih omenja čl. 82 GS, ureja statut, ki ga potrdi provincialni definitorij.

Člen 48

Načrt frančiškanske formacije (Ratio formationis franciscanae) in Študijski načrt (Ratio studiorum), ki ju provinca mora imeti v smislu čl. 81 § 3 GS, potrdi provincialni definitorij in odobri generalni minister.

Člen 49

1. Tajništvo za formacijo in študij je pod oblastjo provincialnega ministra pristojno za tale področja (GK čl. 138; GS čl. 81):
pastoralna skrb za duhovne poklice,
spremljanje kandidatov za red,
teološki študij kandidatov za stalni diakonat in duhovništvo,
trajna formacija vseh članov province,
formacijska srečanja bratov laikov,
teološko izpopolnjevanje bratov duhovnikov,
podiplomski študij bratov doma in v tujini,
študijska srečanja, tečaji, kulturne dejavnosti.

2. Tajnik je dolžan skrbeti za poznavanje in izpolnjevanje načrta frančiškanske formacije in študijskega načrta, seznanjanje bratov province s formacijskimi pobudami, organizacijo formacijskih dogajanj in koordinacijo v samem tajništvu.

Člen 50

1. Za trajno formacijo bratov v provinci so v prvi vrsti odgovorni provincialni minister in gvardijani po določbi čl. 137 § 2-3 GK in čl. 85 GS.
2. Vsak brat je tudi osebno odgovoren za stalno samooblikovanje na duhovnem, apostolskem, pastoralnem in praktičnem področju.[42]
3. Provincialni minister s svojim definitorijem imenuje moderatorja za trajno formacijo,[43] ki vodi odbor za trajno formacijo. Odbor pripravlja formacijska srečanja za brate province bodisi po skupinah bodisi za vse skupaj.
4. Animatorja za spremljanje bratov z manj kot desetimi leti slovesnih zaobljub določi provincialni minister z definitorijem.
5. Bratje so se dolžni udeleževati teoloških, liturgičnih in pastoralnih tečajev ter drugih srečanj, ki jih pripravijo odbor za trajno formacijo ali druge cerkvene ustanove.
6. V skladu z danimi možnostmi in potrebami province je treba omogočiti posameznikom, ki bi to upravičeno želeli, udeležbo na posebnih študijskih tečajih in v pastoralnem delu v tujini.
7. Provincialno vodstvo in tajništvo za formacijo in študij morata skrbeti in omogočiti za to sposobnim bratom teološki ali podiplomski študij na cerkvenih univerzah in drugih ustanovah doma in v tujini.

Člen 51

1. V primeru, da v vzgojni hiši ne bi bilo magistra ali rektorja ali koga od vzgojiteljev, ga izvoli provincialni minister s svojim definitorijem, potem ko se je posvetoval s tajnikom za formacijo in študij.
2. Provincialni minister s svojim definitorijem imenuje magistra tistim bratom, ki so zaradi posebnih razmer dobili dovoljenje za formacijo zunaj vzgojne hiše po določbi čl. 88 § 3 in 105 § 1 GS. Za čas trajanja svoje službe je član tajništva za formacijo in študij in sveta magistrov.
3. Vicemagistri niso člani sveta magistrov, vendar jih voditelj sveta lahko povabi na sestanek sveta, kadar bi se mu to zdelo potrebno.

Člen 52

1. Za nove poklice so dolžni skrbeti vsi bratje province z molitvijo, osebnim pričevanjem in materialno podporo.[44]
2. V okviru tajništva za formacijo in študij provincialni definitorij ustanovi svet za poklice in določi animatorja za pastoralno skrb za poklice, ki ga vodi.[45] Član tega sveta je tudi voditelj odbora za Frančiškansko mladinsko pastoralo.
3. Svet za poklice deluje v skladu z lastnim statutom, ki ga potrdi provincialni definitorij.

Člen 53

1. Kapitularni kongres ali provincialni minister s svojim definitorijem določi vzgojno hišo za postulante. V posameznih primerih sme provincialni minister določiti drugo vzgojno hišo in magistra, ki je odgovoren za postulantovo formacijo.
2. Za sprejem brata v postulat je pristojen provincialni minister, potem ko se je posvetoval z voditeljem sveta za poklice in z bratom, ki je spremljal kandidata (GS 90).
3. Postulat traja redno vsaj eno leto. V posameznih primerih ga more provincialni minister podaljšati, vendar pa postulat ne sme trajati več kot dve leti.[46]

Člen 54

Za sprejem kandidatov v noviciat je pristojen provincialni minister, potem ko je dobil pisno mnenje magistra postulantov in zbora vzgojiteljev.[47]

Člen 55

1. Kandidat za noviciat mora predložiti provincialnemu ministru osebno napisano in podpisano prošnjo. Po čl. 92 in čl. 93 GS mora priložiti še naslednje listine:
kratek življenjepis,
izpisek iz rojstne matične knjige, krstni, birmanski in samski list,
druge podatke za matično knjigo bratov province, (npr. župnija in škofija bivališča staršev ob rojstvu)
zdravniško spričevalo in, če ima provincialni minister za potrebno, tudi mnenje vestnega psihologa,
nravstveno spričevalo, ki ga izda pristojni župnik ali duhovnik, ki kandidata dobro pozna,
zadnje šolsko spričevalo.
2. Skrbno je treba preveriti in se prepričati o vsem, kar določa čl. 91 GS.
3. Dokumentacijo o kandidatu je treba skrbno shraniti v provincialnem arhivu.

Člen 56

Obred sprejema v noviciat naj se opravi po predpisih redovnega obrednika in v navzočnosti redovne družine.[48]

Člen 57

Noviciat, ki se opravi v za to določeni redovni hiši, traja dvanajst mesecev, v veljavi pa ostaneta čl. 100 in 101 GS.[49]

Člen 58

1. V noviciatu novinci in ostali bratje redovne hiše sestavljajo eno družino. Vzgoja novincev za redovno življenje je pod vodstvom provincialnega ministra zaupana samo magistru novincev, s katerim sodeluje zbor vzgojiteljev.[50]
2. Magistra novincev izvoli kapitularni kongres ali provincialni minister s svojim definitorijem, ostale člane zbora vzgojiteljev pa imenuje provincialni minister, potem ko se je posvetoval s svojim definitorijem in vprašal za mnenje tajnika tajništva za formacijo in študij.
3. Magister novincev v dogovoru s provincialnim ministrom ureja tudi apostolsko dejavnost, ki je predvidena v čl. 100 GS.
4. Novinci v času noviciata ne smejo opravljati rednega teološkega ali drugega študija.[51]

Člen 59

Pred prvimi zaobljubami ob koncu noviciata naj se provincialni minister, tajnik tajništva za vzgojo in študij ter magister novincev po določbi čl. 98 § 3 in 103 GS prepričajo, kaj so se novinci naučili in kako so se pripravili na bratsko redovno življenje v skupnosti.

Člen 60

Po končanem noviciatu novinci napravijo začasne zaobljube za eno leto, po enem letu jih obnovijo in tako vsako leto do slovesnih zaobljub, upoštevajoč člen 104 GS.[52]

Člen 61

Po prvih zaobljubah ob koncu noviciata ostanejo vsi bratje v skupni formaciji vsaj še tri leta.[53]

Člen 62

Letno poročilo o primernosti začasno zaobljubljenih bratov v smislu čl. 107 § 1 GS podpišejo magister in zbor vzgojiteljev.

Člen 63

Pred slovesnimi zaobljubami morajo imeti kandidati enomesečno neprekinjeno duhovno pripravo v sveti samoti in molitvi. Način te priprave določa provincialni načrt frančiškanske formacije.[54]

Člen 64

Za brate laike naj se priredi vsako leto tridnevni tečaj o duhovnem in redovnem življenju. Kraj, čas, program in voditelja določi tajništvo za formacijo in študij. Gvardijani so dolžni bratom omogočiti udeležbo na tem tečaju, bratje pa so se ga dolžni udeležiti.

Člen 65

Odbor za trajno formacijo v dogovoru z animatorjem za spremljanje bratov z manj kot desetimi leti slovesnih zaobljub vsako leto organizira za te brate podaljšani konec tedna v obliki rogozniškega kapitlja. Na njem naj obravnavajo teme o duhovnem in molitvenem življenju, vključenosti v provincialno in krajevno bratstvo ter redovne spodbude in dokumente.[55]

Sedmo poglavje: Bratje so dolžni ubogati brata Frančiška in njegove naslednike (FPVod 1,3)

Prvi naslov: provincialni kapitelj

Člen 66

Najvišjo oblast v provinci ima provincialni kapitelj.[56]

Člen 67

1. Provincialni kapitelj poteka po določbah GK, GS, PS in po posebnem pravilniku provincialnega kapitlja.
2. Samo provincialni kapitelj lahko spremeni, dopolni ali odpravi določbe PS v smislu čl. 215 §2 GK.
3. Provincialni kapitelj potrdi posebni pravilnik provincialnega kapitlja in druge določbe.

Člen 68

1. Predsednik kapitlja pravočasno sporoči bratom, ki pripadajo provinci, začetek in potek kapitlja ter da kratko poročilo o zadevah, o katerih bo razpravljal.
2. Skupine bratov in tudi posamezni bratje lahko pravočasno sporočijo provincialnemu definitoriju svoja mnenje in predloge, o katerih naj bi razpravljal provincialni kapitelj v smislu čl. 167 §2 GS. Predsednik kapitlja s tajnikom in enim izmed definitorjev, ki ga določi predsednik, odločijo, o katerih prispelih predlogih bo kapitelj razpravljal in o katerih ne. V primeru odklonilnega stališča je potrebno predlagatelja obvestiti in pojasniti negativno stališče.
3. Istočasno naj se določijo kraj in čas kapitlja, poročila in dokumenti, ki jih je treba predložiti ali poslati na kapitelj, imena članov kapitlja in imena odposlancev, ki so bili pravilno izvoljeni.

Člen 69

1. Na provincialnem kapitlju imajo aktivno volilno pravico in odločujoči ter posvetovalni glas na zasedanjih: predsednik kapitlja, provincialni minister, provincialni vikar, provincialni definitorji, neposredni bivši provincialni minister, ki je odložil službo na prvem predhodnem kapitlju, ne pa po njem, tajnik province, ekonom province, gvardijani in izvoljeni odposlanci, ki niso po službi člani kapitlja.
2. Gvardijani, o katerih govori §1 tega člena so gvardijani tistih gvardianatov, kjer je vsaj pet bratov s slovesnimi zaobljubami.
3. Odposlance izvolijo vsi bratje s slovesnimi zaobljubami, ki pripadajo provinci in niso člani kapitlja po službi.[57]

Člen 70

1. Število vseh izvoljenih odposlancev naj ne bo manjše od števila članov kapitlja po službi.[58]
2. Število odposlancev, ki naj se izvolijo, objavi predsednik kapitlja v svoji okrožnici.
3. Mesec dni po uradni objavi imen izvoljenih članov kapitlja ni več mogoče opravičeno odsotnih nadomestiti z drugimi odposlanci.[59]

Člen 71

1. Izvolitev odposlancev se opravi tajno z glasovnicami v času, ki ga določi generalni vizitator ali provincialni minister, kadar le-ta predseduje kapitlju.
2. Za izvolitev odposlancev zadostuje relativna večina veljavnih glasov. V primeru enakega števila glasov ima prednost starejši po prvih zaobljubah oziroma fizični starosti.

Člen 72

Glasovnica je neveljavna, če je na njej več imen, kot je to določeno, če ni opremljena s pečatom province, ni lastnoročno podpisana na priloženem lističu ali na zunanji strani glasovnice in če ni bila odposlana v za to določenem roku.

Člen 73

Predsednik kapitlja ali njegov delegat z dvema bratoma, ki ju sam z dekretom določi, odpre glasovnice in prešteje glasove. Števca glasov predhodno naredita prisego tajnosti.

Člen 74

1. Predsednik kapitlja, potem ko je vprašal za mnenje definitorji, imenuje tajnika kapitlja.
2. Druge uslužbence ali pomočnike kapitlja imenuje predsednik kapitlja.

Člen 75

1. Za izvolitev provincialnega ministra in provincialnega vikarja se zahteva za veljavnost, da imata vsaj pet let redovnega življenja v slovesnih zaobljubah.[60]
2. Provincialnih definitorjev je pet. Volilci na glasovnicah obkrožijo številko pred imeni toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Če več kot pet kandidatov dobi absolutno večino, je izvoljenih samo tistih pet, ki so dobili največ glasov. Če pa je v prvem in drugem glasovanju dobilo absolutno večino manj kot pet, so ti izvoljeni; za ostale pa se opravi še tretje glasovanje, kjer zadošča relativna večina.
3. Pri volitvah provincialnega ministra, vikarja in definitorjev je treba upoštevati čl. 133 GS.

Člen 76

Brate, ki niso člani kapitlja po službi ali niso bili izvoljeni za odposlance, pa opravljajo v provinci ali v krajevni Cerkvi pomembne in odgovorne naloge, lahko predsednik kapitlja pokliče na kapitelj kot izvedence, nimajo pa pravice glasovanja.

Drugi naslov: volitve provincialnega ministra

Člen 77

1. Tri mesece pred provincialnim kapitljem predsednik kapitlja z dekretom imenuje volilno komisijo, ki volilcem pošlje glasovnice in določi datum, ko morajo biti glasovnice odposlane. Člani te komisije predhodno naredijo prisego tajnosti.
2. Posvetovalno glasovanje po pošti za kandidate za službo provincialnega ministra se izvede tako: vsak brat s slovesnimi zaobljubami, ki pripada provinci, predlaga tri kandidate.
3. Dva meseca pred provincialnim kapitljem predsednik kapitlja z brati iz volilne komisije odpre glasovnice, naredi zapisnik o vseh kandidatih za službo provincialnega ministra in ga pošlje v potrditev generalnemu definitoriju.[61]
4. Za volitve za službo provincialnega ministra se predložijo trije kandidati, ki jih je potrdil generalni definitorij.[62]

Člen 78

Prvi krog volitev za službo provincialnega ministra se opravi po pošti.[63]

Člen 79

1. Za prvi krog volitev predsednik kapitlja vsaj mesec pred provincialnim kapitljem razpošlje glasovnice in določi datum, do katerega je treba glasovnice oddati. Vsak brat province s slovesnimi zaobljubami voli enega izmed treh kandidatov.
2. Za veljavnost volitev v prvem krogu mora poslati glasovnico absolutna večina tistih, ki imajo aktivno volilno pravico.
3. V tem krogu je izvoljen kandidat, ki je dobil absolutno večino veljavno oddanih glasov. Glasovnice se odprejo na kapitlju.[64]
4. Če nobeden od kandidatov ni dobil absolutne večine, volijo provincialnega ministra člani provincialnega kapitlja.

Člen 80

1. Na seji provincialnega kapitlja se voli med dvema kandidatoma, ki sta dobila v prvem krogu volitev po pošti največ glasov.
2. Za provincialnega ministra je izvoljen tisti izmed dveh kandidatov, ki dobi večino glasov. V primeru, da oba kandidata dobita enako število glasov, je izvoljen tisti, ki je starejši po prvih zaobljubah, in pri enakosti zaobljub starejši po letih.

Člen 81

1. Potrditev in umestitev provincialnega ministra je med provincialnim kapitljem vpričo vseh bratov, ki so sodelovali pri volitvah na kapitlju. Novoizvoljeni provincialni minister takoj prevzame podpredsedovanje na kapitlju.
2. V primeru izpraznjenja (vacatio) službe provincialnega ministra izvoli provincialni definitorij novega provincialnega ministra, potem ko se je posvetoval s slovesno zaobljubljenimi brati province. Novoizvoljeni provincialni minister ostane v službi do naslednjega provincialnega kapitlja.[65]

Tretji naslov: provincialne službe

Člen 82

1. Provincialnemu ministru pri vodstvu province pomagajo:

provincialni definitorij s posvetovalnim ali odločujočim glasom,[66]

plenarni svet province s posvetovalnim glasom, ostane pa v veljavi čl. 88 teh PS,[67]

tajništva, sveti, odbori in komisije:

Tajništvo za formacijo in študij
- Svet za poklice
- Svet magistrov
- Odbor za trajno formacijo
Tajništvo za misijone in evangelizacijo,
- Svet za evangelizacijo
- Svet za misijone
- Odbor Frančiškanske mladinske pastorale
- Odbor pokrajinskih duhovnih asistentov FSR
Svet za gospodarske zadeve
- Odbor za izdajateljsko dejavnost
- Odbor za umetnost
Nadzorni odbor za gospodarske zadeve
Svet za duhovnost, liturgijo in ljudske pobožnosti,
Komisija za pravičnost in mir ter ohranjanje stvarstva.
Komisija za varstvo mladoletnikov in ranljivih odraslih (PS čl. 45)

2. Voditelje in člane teh teles imenuje kapitularni kongres za čas do naslednjega kapitlja, vmes pa jih, kadar je potrebno, zamenjuje ali izpopolnjuje provincialni minister s svojim definitorjem.

Člen 83

Za prehod iz višje v nižjo službo in obratno se ne zahteva nobena prekinitev.[68]

Člen 84

1. Provincialni definitorij se mora sestajati vsaka dva meseca in vsakokrat, ko to zahteva provincialni minister ali se to večini definitorjev zdi potrebno.[69]
2. Provincialni minister v nujnih ali manj važnih primerih lahko vpraša za svet ali soglasje definitorje tudi posamično (tudi z elektronskimi sredstvi komuniciranja), razen v primerih, ko definitorij nastopa zborno.[70]
3. Provincialni minister mora predhodno in pravočasno obvestiti definitorje o dnevnem redu seje in o zadevah, o katerih bodo na seji razpravljali.[71]
4. Na sejo provincialnega definitorija je mogoče povabiti izvedence, ki pomagajo pri reševanju določenih problemov; nimajo pa pravice glasovanja.[72]

Četrti naslov: plenarni svet province

Člen 85

1. Provincialni kapitelj lahko ustanovi plenarni svet province za naslednje triletje.[73]
2. Plenarni svet province sestavljajo: provincialni minister, vikar province, definitorji, tajnik in ekonom province, tajnik za formacijo in študij, tajnik za evangelizacijo, gvardijani in deset svetovalcev, ki jih izvolijo vsi bratje s slovesnimi zaobljubami, ki pripadajo provinci in niso člani že po službi.[74]
3. Provincialni definitorij lahko povabi na plenarni svet province tudi izvedence o zadevah, o katerih bo razpravljal plenarni svet, vendar nimajo pravice glasovanja.

Člen 86

Svetovalci za plenarni svet province se volijo z glasovnicami. Neveljavne so glasovnice z več imeni, kot je to določeno, brez podpisa glasovalca na priloženem lističu ali na zunanji strani glasovnice in, če niso bile odposlane v za to določenem roku. Glasovnice preštejejo provincialni minister, tajnik province in en definitor, ki ga določi provincialni minister. Za izvolitev svetovalcev zadošča vsaj relativna večina glasov. V primeru enakega števila glasov ima prednost starejši po prvih zaobljubah, pri enakosti zaobljub pa starejši po fizični starosti. O izvoljenih svetovalcih je treba obvestiti vse brate v provinci. Mesec dni po objavi imen izvoljenih svetovalcev jih ni mogoče več nadomestiti z drugimi.

Člen 87

Plenarni svet province naj se skliče vsako leto, v izrednih primerih pa, kadar bi bilo to potrebno.[75]

Člen 88

Provincialni minister mora mesec dni pred zasedanjem plenarnega sveta poslati vsem bratom, ki pripadajo provinci, in vsem članom plenarnega sveta gradivo, o katerem bo razpravljal plenarni svet, imena izvedencev, kraj in čas zasedanja plenarnega sveta ter določiti molitev za njegov uspeh.

Člen 89

1. Plenarni svet razpravlja o važnejših vprašanjih, zlasti o porazdelitvi prispevkov za skupne potrebe province, za vzdrževanje vzgojnih hiš in šolanje, o dolgovih in bremenih, ki naj bi jih nosila provinca, o sprejemu in opustitvi župnij in naših postojank, o izvajanju pastoralnega načrta province, o izvajanju načrta trajne formacije in o vsem drugem, kar bi se definitoriju zdelo potrebno predložiti širšemu krogu bratov.
2. Na letnem zasedanju plenarnega sveta morajo podati izčrpno pisno poročilo gvardijani, vsa tajništva in druge provincialne službe.

Osmo poglavje: Vodstvo hiš

Člen 90

1. Gvardijanat je pravno ustanovljena redovna hiša, ki ji pripadajo in v njej dejansko bivajo vsaj trije bratje s slovesnimi zaobljubami.[76]
2. Gvardijanati morajo biti provincialna hiša in vse vzgojne hiše: postulat, noviciat in ponoviciaška vzgojna hiša.[77]
3. Poleg pravno ustanovljenih hiš ali gvardijanatov pripadajo provinci tudi podružne hiše, ki so samostojne pravne osebe in pripadajo gvardijanatu v smislu čl. 230 § 2 GS. V podružni hiši morata dejansko bivati vsaj dva brata s slovesnimi zaobljubami.[78]
4. Podružna hiša nima lastnega krajevnega kapitlja, piše pa lastno kroniko in ima lasten arhiv. Bratje, ki prebivajo v podružni hiši, se udeležujejo krajevnega kapitlja gvardijanata, ki mu pripadajo, in drugih bratskih in molitvenih srečanj. Gvardijan naj pogosto obiskuje brate v podružni hiši.[79]
5. Uprava podružne hiše je samostojna.
6. Provincialni minister s svojim definitorijem določi brata, ki je odgovoren za vodstvo in upravo podružne hiše in skrbi za vsestranske medsebojne stike in obveščanje z gvardijanatom, ki mu podružna hiša pripada.

Člen 91

V odsotnosti gvardijana vodi hišo vikar. Če pa bi bil odsoten tudi vikar, ga nadomešča najstarejši diskret po prvih zaobljubah, če ga hiša ima, sicer pa brata določi krajevni kapitelj.[80]

Člen 92

Dolžnosti in pravice gvardijana, poleg tistih, ki jih omenjajo GK in GS, so tudi naslednje:

Animirati trajno formacijo posameznikov in skupnosti na duhovnem, intelektualnem, apostolskem in praktičnem področju.
Sklicevati in voditi krajevni kapitelj ali diskretorij po predhodnem pravočasno objavljenem dnevnem redu, s katerim mora biti seznanjena skupnost ali člani diskretorija.
Skrbeti za urejenost zapisnikov krajevnih kapitljev in diskretorialnih sej in jih dati na vpogled provincialnemu ministru, kadar bi on to zahteval.
Bedeti nad upravljanjem premoženja reda in miloščine, obveščati o tem redovno skupnost na krajevnih kapitljih in poslati dvakrat na leto na provincialni definitorij skrbno izdelano poročilo o ekonomskem stanju hiše, o opravljenih delih in načrtih skupno z dokumentacijo. Poročilo podpišejo vsi člani kapitlja ali diskretorija.
Skrbeti, da se bodo bratje udeleževali srečanj in tečajev, ki jih pripravljajo redovne ustanove, škofija ali Teološka fakulteta in so zaradi pastoralnih in drugih razlogov namenjeni bratom.
Skrbeti, da se spoštuje in v praksi upošteva klavzura v hiši po predpisih GS in PS.
Nadzorovati pastoralne, apostolske, redovne in druge dejavnosti, opravila in službe članov hiše.
Skrbeti za urejenost hišnega arhiva, zavarovati dokumente, predmete in knjige pred krajo, požarom in drugim uničenjem.
Pošiljati provincialnemu definitoriju letno pisno poročilo o opravljenih mašah, duhovnih vajah, o obveznostih do civilnih uslužbencev v hiši.
Skrbeti, da bodo v hišnem arhivu tele knjige:

provincialni letopisi,
»Poročila« in okrožnice krajevnega ordinarija,
knjiga z osebnim staležem članov hiše in njihovimi fotografijami,
nekrologij,
knjiga obveznih maš,
knjiga preoblek in zaobljub,
knjiga provincialnih in generalnih vizitacij,
knjiga zapisnikov krajevnih kapitljev in diskretorialnih sej,
zapisnik mesečnih konferenc,
inventarni zapisnik, ločen za cerkev, hišo in župnijo,
oznanilna knjiga hišne cerkve, ki ni župnija,
knjiga odličnih gostov,
samostanska kronika.

Člen 93

1. V vsaki hiši gvardijan skliče krajevni kapitelj ob določenem času vsaj enkrat na dva meseca. O dnevnem redu mora predhodno obvestiti brate. O delu in sklepih kapitlja naj se vodi natančen zapisnik.[81]
2. Krajevni kapitelj je mogoče sklicati tudi na zahtevo gvardijana ali provincialnega ministra ali če bi to zahtevala večina bratov.
3. Na krajevnem kapitlju sodelujejo tudi bratje z začasnimi zaobljubami, vendar imajo samo posvetovalni glas.

Člen 94

Razen za tisto, kar je že določeno v GK čl. 240-242 in v GS čl. 242-245, je krajevni kapitelj pristojen:

pomagati gvardijanu pri vodstvu hiše in oblikovanju bratstva;
z gvardijanom določiti meje klavzure, ki jih potrdi provincialni minister;
določiti in podeliti hišna in pastoralna dela, opravila in naloge posameznim bratom;
provincialnemu definitoriju predložiti brata za hišnega ekonoma, razen če bi definitorij sam imenoval ekonoma;
določiti brata, ki bo v odsotnosti gvardijana in vikarja vodil hišo;
obravnavati dokumente, navodila, vprašanja in načrte generalnega definitorija in provincialnega vodstva ter predlagati smernice, o katerih naj bi razpravljal provincialni kapitelj ali plenarni svet province;
določiti čas in način skupne pokore;
določiti čas in kraj skupnega obhajanja evharistije, skupne molitve, premišljevanja in duhovnih vaj;
določiti čas in način obveznega branja, o katerem govori čl. 7 PS;
dati predhodno soglasje za daljšo odsotnost bratov iz hiše zaradi izrednih potovanj, počitnic ali tečajev;
dati posvetovalni glas za tiste, ki naj bi bili pripuščeni k svetim redovom;
dati mnenje, kadar bi provinca sprejela ali opustila župnijo, romarsko cerkev ali kako važno obliko pastoralnega dela, ki bi obremenjevalo vso provinco;
urejevati socialne in druge obveznosti civilnih uslužbencev v hiši;
skrbeti za pastoralno pomoč našim postojankam in škofijskim duhovnikom;
upoštevati druge člene PS, ki govorijo o krajevnih kapitljih.

Člen 95

Krajevni kapitelj je pristojen s tajnim in odločujočim glasom za:

odtujitev redovnega premoženja hiše,
primernost izrednih izdatkov hiše,
sklepanje dolgov ali najemnin,
spremeniti, obnoviti, dozidati ali podreti hišo, del hiše ali cerkvenih objektov.

Člen 96

1. V hišah, kjer je šest ali več bratov s slovesnimi zaobljubami, naj se izbereta dva diskreta.
2. Krajevni kapitelj predloži definitoriju v izvolitev imeni diskretov po določilu čl. 245 § 1 GS.
3. Diskretorij naj upošteva predpise čl. 243 GK in čl. 244¬245 GS.
4. Diskretorij naj gvardijan skliče na sejo enkrat na dva meseca, če je potrebno, pa tudi večkrat. O sejah naj vodi zapisnik.[82]

Deveto poglavje: Uprava premoženja

Člen 97

1. Provincialni kapitelj ustanovi svet za gospodarske zadeve. V okviru tega sveta delujeta odbor za izdajateljsko dejavnost in odbor za umetnost.
2. Svet, ki ga vodi provincialni ekonom, sestavljajo voditelj odbora za izdajateljsko dejavnost, voditelj odbora za umetnost in člani.[83]
3. Delovanje in pristojnosti sveta urejuje poseben statut, ki ga potrdi provincialni definitorij.

Člen 98

1. Provincialnega ekonoma izvoli kapitularni kongres po določilu čl. 217 in 134 GS ali provincialni minister s svojim definitorjem, hišnega ekonoma pa provincialni minister s svojim definitorijem v smislu čl. 93 PS.
2. Provincialni minister ne more biti hkrati ekonom ne province ne hiše, gvardijan pa je le izjemoma lahko hkrati ekonom.[84]
3. Provincialni in hišni ekonom upravljata premoženje pod oblastjo in po navodilih pristojnih predstojnikov v skladu s splošnimi predpisi ZCP, GK, GS, PS in s civilno zakonodajo.[85]
4. Krajevni kapitelj ali diskretorij naj ne daje soglasja ali podpisa, če zadev poprej ni skrbno pretehtal.[86]
5. Diskretorij je hkrati tudi gospodarski svet hišnega ekonoma, sicer je to krajevni kapitelj.

Člen 99

Provincialni ekonom predloži v smislu čl. 196 §2 GS vsakih šest mesecev provincialnemu definitoriju skrbno izdelano pisno poročilo o ekonomskem stanju province in o gradnjah, ki so se začele v provincialnem okviru.

Člen 100

Prispevke provinci urejajo posebne določbe, ki jih je predpisal provincialni definitorij ali plenarni svet province.

Člen 101

Svet za gospodarske zadeve je pristojen tudi za ekonomsko upravo provincialnih hiš, počitniških in vzgojnih hiš v provinci po dogovoru s pristojnimi gvardijani.

Člen 102

1. Ko gre za izredne izdatke ali zadolžitve, je treba strogo upoštevati zgornjo mejo, do katere so še pristojni: gvardijan, diskretorij, krajevni kapitelj, provincial, provincialni definitorij, plenarni svet province, provincialni kapitelj.
2. To zgornjo mejo postavi (ali prejšnjo znova potrdi) vsak provincialni kapitelj, vmes pa jo more, kadar je nujno potrebno, ažurirati provincialni definitorij po posvetu s plenarnim svetom province.
3. Provincialni definitorij določi meje izrednih izdatkov, odtujitev in zadolžitev, za katere je pristojen gvardijan sam ali potrebuje soglasje krajevnega kapitlja ali diskretorija ali se poleg tega zahteva še dovoljenje provincialnega ministra ali pa je poleg tega potrebno še dovoljenje provincialnega ministra po predhodnem soglasju njegovega definitorija.[87]

Člen 103

1. V provinci se ustanovi solidarnostni fond kot izraz solidarnosti in bratske povezanosti.
2. Solidarnostni fond upravljata provincialni ekonom in svet za gospodarske zadeve pod vodstvom provincialnega ministra.
3. Vse hiše in župnije, ki jih upravljajo bratje, morajo prispevati k solidarnostnemu fondu.
4. Samo aktivna udeležba pri solidarnostnem fondu daje tudi pravico iz njega dobiti upravičeno pomoč ali posojilo.
5. Iz solidarnostnega fonda naj se financira izdajateljska dejavnost, ki ima pomen za vso provinco, poklice, kulturno poslanstvo province itd.
6. Enkrat letno je treba vso provinco obvestiti o poslovanju solidarnostnega fonda.

Člen 104

1. Provincialni definitorij nadzoruje upravo premoženja dejavnosti in del, ki imajo provincialni značaj: darovi za misijone, revija in založba Brat Frančišek, Frančiškanski družinski inštitut in drugo.
2. Odgovorni za dejavnosti omenjene v § 1 tega člena morajo dati vsako leto provincialnemu definitoriju v potrditev pisno poročilo o ekonomskem stanju in načrtih teh dejavnosti.

Člen 105

1. Redovnik-župnik je dolžan poslati na provincialni definitorij letno pisno poročilo o ekonomskem in dušnopastirskem stanju redovnikom zaupane župnije.[88]
2. Uprava redovnega (hišnega) in župnijskega (cerkvenega) premoženja je ločena.
3. Provincialni minister in gvardijani imajo pravico in dolžnost nadzirati upravo cerkvenega premoženja po predpisih ZCP.

Člen 106

1. Z dovoljenjem provincialnega ministra in gvardijana imajo bratje lahko bančne račune. Lastništvo vseh dobrin je treba z veljavno oporoko urediti tako, da v primeru smrti denar in dobrine tudi pred civilno oblastjo pripadajo hiši, ki ji je pripadal pokojni brat.
2. Strogo je treba ločiti zasebne bančne račune od računov pravnih oseb: hiše, župnije, mašni denar itd.
3. Provincialni minister ali gvardijan imata pravico do vpogleda v bančne račune bratov in pravnih oseb, kadarkoli bi to hotela.
4. Za vsak bančni račun bratov in pravnih oseb mora biti pooblaščen še en brat iz province.

Člen 107

Provincialni minister v nujnih primerih sam, sicer pa skupno z definitorijem, potem ko je vprašal za mnenje tudi hišnega gvardijana, za vsak primer posebej določi način pomoči bratu, ki je legitimno zapustil red ali bil odslovljen, pri čemer se upošteva pravičnost in zapoved krščanske ljubezni.[89]

Sklepno določilo

Člen 108

1. Ti Posebni statuti, ki jih je sprejel provincialni kapitelj 2004 in jih je odobril generalni definitorij 18. marca 2005, so dobili obvezno moč dne 1. maja 2005. Popravki, izdelani na provincialnem kapitlju leta 2010, ki jih je generalni definitorij potrdil 10. novembra 2010, so dobili obvezno moč dne 1. februarja 2011. Spremembe, ki jih je sprejel provincialni kapitelj leta 2022, je potrdil generalni definitorij 6. maja 2024 in so dobile obvezno moč dne 21. junija 2024.
2. Posebni statuti Slovenske frančiškanske province sv. Križa, ki jih je potrdil provincialni kapitelj 1995 in odobril generalni definitorij 16. decembra 1995 s potrjenimi dodatki iz let 1996, 1998, 2001, 2010 in 2016 se v celoti razveljavijo. Enako se razveljavlja vse tisto, kar nasprotuje tem statutom.

OPOMBE:

[1] GK 16; 215,2

[2] GS 3,1; 153,1

[3] GS 5,2

[4] GK 215,2; GS 4,2

[5] GS 2,1

[6] GS 2

[7] GS 11,2

[8] GK 21; GS 8

[9] GK 21

[10] GK 23; 27; GS 7; 8

[11] GK 24; GS 9,2

[12] GS 9,1

[13] GK 30; GS 9,1

[14] GK 30

[15] GK 22; GS 11

[16] GS 12

[17] GK 34; GS 17

[18] GK 37; GS 18

[19] GS 19

[20] GK 50

[21] GK 54

[22] GK 241; GS 32

[23] GK 44; GS 22

[24] GS 8

[25] GK 48; GS 26

[26] GS 28,1

[27] GK 8; GS 36; 40

[28] GK 76; 78-80; GS 31-32

[29] GS 33,1

[30] GK 79,2

[31] GS 35

[32] GK 64; GS 36

[33] GS 40

[34] GK 72; 82

[35] GK 83-84

[36] GS 112

[37] GS 16

[38] GS 52

[39] GS 67

[40] GS 82

[41] GS 82,3

[42] GK 137,1

[43] GK 139,2; GS 85,2

[44] GK 144-145

[45] GS 89

[46] GK 148-150; GS 90,3

[47] GS 94,2

[48] GS 95

[49] GS 96

[50] GK 140,3; GS 96

[51] GS 99

[52] GK 156; GS 94

[53] GK 158; 160,2; GS 105

[54] GS 107,2

[55] GS 86

[56] GK 173

[57] GS 168-169

[58] GS 169,2

[59] GS 168,4

[60] GK 183,1

[61] GS 180,3

[62] GS 180

[63] GS 181

[64] GS 180

[65] GS 188

[66] GK 223

[67] GS 178

[68] GS 137,3

[69] GS 193

[70] GS 197

[71] GS 194

[72] GS 193,3

[73] GK 218; GS 176

[74] GS 177

[75] GS 177

[76] GS 221

[77] GS 230,4

[78] GS 231,1

[79] GS 232

[80] GK 238; GS 240

[81] GK 242; GS 242; 243

[82] GS 243

[83] GK 246

[84] GK 246,1

[85] GK 247-250

[86] GS 255,2

[87] GK 244-246; GS 252

[88] ZCP kan. 678

[89] GK 261; GS 271,2

Posebni statuti OFM – SI

KAZALO

UVODNA BESEDA PROVINCIALNEGA MINISTRA