Zelo sem vesel, da bomo mogli končno vzeti v roke naše nove Generalne konstitucije in Generalne statute v slovenskem prevodu. Od leta 1260, ko so naredili na generalnem kapitlju v Narbonni prve Generalne konstitucije so to že 39. po vrsti. Tudi te razodevajo znamenja časov. V njih zasledimo današnji napor reda manjših bratov, ki bi želeli pod vodstvom Svetega Duha uresničiti tisti način življenja, ki najbolj ugaja Gospodu.

Marsikateri brat bo v njih odkril kake pomanjkljivosti. Kljub temu imajo tudi te Generalne konstitucije in statuti moč, da nas resnično spodbudijo v prizadevanju, da bi bolje izpolnjevali Vodilo, ki smo ga obljubili Gospodu. Če bomo dobro poznali Generalne konstitucije in statute ter zvesto in velikodušno živeli, kar je v njih zapisano, potem bomo tudi pristneje izpričevali frančiškansko karizmo. Mogoče se zdi, da so Generalne konstitucije in statuti manj zahtevni od Vodila, vendar je res, da nikogar ne ovirajo, da bi živel popolneje.

Rad se zahvaljujem p. Mirku Silvestru, ki je nosil glavno breme prevoda; p. Bernardinu Sušniku, ki jih je prvič korigiral in sestavil stvarno kazalo, prof. Martinu Silvestru, ki je jezikovno uskladil besedilo, p. Viktorju Papežu, ki je strokovno pregledal prevod, br. Miranu Špeliču, ki je opravil korekture in na mnogih mestih izboljšal besedilo ter br. Davidu Šrumpfu, ki se je posvetil tehnični izvedbi slovenske izdaje.

V Ljubljani, na slovesni praznik našega svetega očeta Frančiška, 4. oktobra 1988.

Fr. Mihael St. Vovk,

provincialni minister

VODILO MANJŠIH BRATOV

BULA PAPEŽA HONORIJA III. O VODILU MANJŠIH BRATOV

Škof Honorij, služabnik Božjih služabnikov.

Ljubljenim sinovom, bratu Frančišku in drugim bratom iz reda manjših bratov, pozdrav in apostolski blagoslov.

Apostolski sedež navadno ustreže pobožnim prošnjam in dobrotno ugodi poštenim željam prosilcev. Vaše pobožne prošnje, dragi sinovi v Gospodu, so nas nagnile, da vam tu napisano Vodilo vašega reda, ki ga je odobril naš prednik blagega spomina papež Inocenc, z apostolsko oblastjo potrdimo in s tem pismom sprejmemo v varstvo.

To Vodilo je tako:

I. V imenu Gospodovem se začne življenje manjših bratov

Vodilo in življenje manjših bratov je spolnjevanje svetega evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa z življenjem v pokorščini, brez lastnine in v čistosti. Brat Frančišek obljublja pokorščino in spoštovanje gospodu papežu Honoriju in njegovim zakonito izvoljenim naslednikom ter rimski Cerkvi. Drugi bratje so dolžni ubogati brata Frančiška in njegove naslednike.

II. Tisti, ki žele to življenje sprejeti in kako jih je treba sprejemati

Tiste, ki bodo hoteli sprejeti to življenje in bodo prišli k našim bratom, naj jih pošljejo k svojim provincialnim ministrom. Samo tem in ne drugim je podeljeno dovoljenje sprejemati brate. Ministri naj jih skrbno izprašajo o katoliški veri in cerkvenih zakramentih. Če vse to verujejo in hočejo zvesto izpovedovati in izpolnjevati do konca; in če niso oženjeni – ali če so, pa so žene že stopile v samostan, ali jim dale po pooblastilu svojega škofa dovoljenje, potem ko so že napravile zaobljubo zdržnosti; in če so žene že tako v letih, da se ne more zbuditi sum – tedaj naj jim reko besede svetega evangelija (Mt 19,21), da gredo, prodajo vse svoje imetje in poskrbe, da bo razdeljeno ubogim. Če tega ne morejo storiti, zadostuje njihova dobra volja.

Bratje in njihovi ministri naj se varujejo, da se ne bodo vmešavali v njihove časne zadeve, da bodo svobodno naredili z njimi, kakor jih bo Gospod navdihnil. Če bi pa vprašali za nasvet, jih ministri lahko pošljejo h kakim bogaboječim ljudem, da bodo po njihovem nasvetu svoje dobrine razdelili ubogim.

Nato naj jim dajo obleko preizkušnje: dve tuniki brez kapuce, pas, hlače in kaparon, ki sega do pasu, razen če se ministrom kdaj ne bo pred Bogom zdelo primernejše kaj drugega. Po končanem letu preizkušnje naj jih sprejmejo v pokorščino, ko obljubijo vedno tako živeti in spolnjevati Vodilo. Po določbi gospoda papeža jim nikakor ni dovoljeno izstopiti iz tega reda, kajti po svetem evangeliju »nihče, kdor roko položi na plug in se ozira nazaj, ni pripravljen za Božje kraljestvo« (Lk 9,62).

Tisti, ki so že obljubili pokorščino, naj imajo eno tuniko s kapuco; in če hočejo, lahko imajo še drugo brez kapuce.

Obuvalo smejo nositi vsi, katerim je potrebno. Vsi bratje naj se preprosto oblačijo. Obleko naj z Božjim blagoslovom krpajo z raševino in drugimi krpami. Opominjam jih in spodbujam, naj ne prezirajo in obsojajo ljudi, katere vidijo, kako so oblečeni v mehka in pisana oblačila in kako uživajo izbrane jedi in pijače; rajši naj marveč vsak samega sebe sodi in prezira.

III. Molitveno bogoslužje in post; kako naj bratje hodijo po svetu

Kleriki naj opravljajo molitveno bogoslužje po obredu svete rimske Cerkve razen psalterija, zato bodo lahko imeli brevirje. Laiki pa naj molijo štiriindvajset očenašev za jutranjice, pet za hvalnice; po sedem za prvo, tretjo, šesto in deveto uro, dvanajst za večernice in sedem za sklepnice. Molijo naj tudi za rajne.

Postijo naj se od praznika vseh svetnikov do božiča. Kateri se prostovoljno postijo v svetem štiridesetdnevnem postu, ki se začne z Gospodovim razglašenjem in traja štirideset dni, ki jih je Gospod posvetil s svojim svetim postom, naj prejmejo blagoslov od Gospoda; tisti pa, ki se nočejo postiti, naj ne bodo k temu prisiljeni. Postijo pa naj se drugih štirideset dni do velike noči. Ob drugih časih se niso dolžni postiti razen ob petkih. V času očitne potrebe pa se bratje sploh niso dolžni telesno postiti.

Svojim bratom pa svetujem, jih opominjam in spodbujam v Gospodu Jezusu Kristusu, naj se ne prerekajo in prepirajo (prim. 2 Tim 2,14), kadar hodijo po svetu, in naj ne sodijo drugih, ampak naj bodo krotki, miroljubni in skromni, blagi in ponižni. Z vsemi naj vljudno govore, kakor se spodobi. Jezditi smejo le, če je nujno potrebno ali v bolezni. V katerokoli hišo pridejo, naj najprej rečejo: Mir tej hiši (Lk 10,5). In po svetem evangeliju smejo jesti vse jedi, ki se jih prednje postavi (prim. Lk 10,58).

IV. Bratje naj ne sprejemajo denarja

Vsem bratom odločno zapovedujem, naj nikakor ne sami ne po drugi osebi ne sprejemajo denarja in novcev. Za potrebe bolnih bratov in obleko drugih bratov pa naj skrbijo samo ministri in kustosi po duhovnih prijateljih, kakor se jim bo zdelo primerno glede na čase, kraje in mrzle pokrajine. Vedno pa velja, kakor je bilo rečeno, naj ne sprejemajo denarja in novcev.

V. Način dela

Bratje, ki jim je Gospod dal milost, da lahko delajo, naj delajo zvesto in predano. Delajo naj tako, da se bodo ogibali lenobe, ki je sovražnica duše, vendar pa da ne bodo ugašali tistega duha svete molitve in pobožnosti, ki mu morajo služiti vse časne stvari. Kot plačilo za delo naj sprejemajo za telo potrebne reči zase in za svoje brate, razen denarja in novcev; to pa ponižno, kakor se spodobi Božjim služabnikom in privržencem svetega uboštva.

VI. Bratje naj si ničesar ne prilaščajo; nabiranje miloščine; bolni bratje

Bratje naj si ničesar ne prilaščajo, ne hiše ne kraja ne druge reči. Kot tujci in popotniki (1 Pt 2,11) na tem svetu naj v uboštvu in ponižnosti služijo Gospodu in zaupljivo prosijo za miloščino. Tega se jim ni treba sramovati, saj je Gospod zaradi nas postal ubog na tem svetu. To je tista vzvišenost najvišjega uboštva, ki je vas, moje predrage brate, postavilo za dediče in kralje nebeškega kraljestva, naredilo uboge v zemeljskih dobrinah, a povzdignilo v krepostih (prim. Jak 2,5). To naj bo vaš delež, ki vodi v deželo živih (Ps 141,6). Tega se, ljubljeni bratje, povsem držite; in zaradi imena našega Gospoda Jezusa Kristusa nikoli ne želite imeti nič drugega pod nebom.

Kjerkoli bratje so in pridejo skupaj, naj bodo domači med seboj. Brez strahu naj drug drugemu razodevajo svoje potrebe; zakaj če mati hrani in ljubi svojega telesnega sina, koliko bolj mora vsakdo ljubiti in hraniti svojega duhovnega brata. Če kdo izmed njih zboli, mu morajo drugi bratje streči, kakor bi želeli, da bi bili sami postreženi.

VII. Pokora, ki naj se naloži bratom, če grešijo

Če bi sovražnik zapeljal katere od bratov, da bi smrtno grešili, naj se zaradi grehov, za katere je med brati določeno, da se je treba zateči k samim provincialnim ministrom, čim prej in brez odlašanja napotijo k le-tem. Če so ministri duhovniki, naj jim usmiljeno nalože pokoro, če pa niso duhovniki, naj poskrbe, da jo bodo naložili drugi redovni duhovniki, kakor se jim bo zdelo v Bogu primerneje. Varovati se morajo, da se ne bodo jezili ali vznemirjali zaradi greha kakega brata, ker jeza in nemir ovirata ljubezen v njih samih in v drugih.

VIII. Volitve vrhovnega predstojnika tega bratstva in binkoštni kapitelj

Bratje morajo vedno imeti enega izmed bratov tega reda za generalnega ministra in služabnika vsega bratstva. Njemu so dolžni neomajno pokorščino. V primeru njegove smrti provincialni ministri in kustosi izvolijo naslednika na binkoštnem kapitlju, na katerem se morajo provincialni ministri vselej zbrati tam, kjer določi generalni minister; in sicer enkrat v treh letih, lahko pa tudi v daljšem ali krajšem razdobju, kakor določi omenjeni minister.

Če bi kdaj provincialni ministri in kustosi spoznali, da omenjeni minister ni sposoben za službo in splošno korist bratov, si morajo bratje, ki imajo volilno pravico, v Božjem imenu izvoliti drugega za kustosa. Po binkoštnem kapitlju lahko posamezni ministri in kustosi še isto leto, če hočejo in se jim zdi primerno, v svojih kustodijah skličejo enkrat brate na kapitelj.

IX. Pridigarji

Bratje naj ne pridigajo v škofiji kakega škofa, če bi jim to prepovedal. Nihče izmed bratov naj si tudi ne drzne ljudem pridigati, dokler ga generalni minister tega bratstva ne izpraša in potrdi ter mu dovoli pridigarsko službo. Prav tako opominjam in spodbujam brate, naj bo njihovo govorjenje v pridigah dobro preudarjeno in dostojno, v korist in spodbudo ljudstva, kateremu naj oznanjajo grehe in kreposti, kazen in slavo s kratkimi govori, ker je tudi Gospod na kratko govoril na zemlji (prim. Rim 9,28).

X. Opominjanje in poboljšanje bratov

Bratje, ki so ministri in služabniki drugih bratov, naj svoje brate obiskujejo in opominjajo ter jih ponižno in z ljubeznijo svare. Ničesar naj jim ne ukazujejo, kar bi bilo v nasprotju z njihovo dušo ali z našim Vodilom. Bratje, ki so podložni, pa naj se zavedajo, da so se zaradi Boga odpovedali lastni volji. Zato jim odločno zapovedujem, naj ubogajo svoje predstojnike v vsem, kar so Gospodu obljubili spolnjevati in ni proti vesti in našemu Vodilu.

Če so kje bratje, ki bi vedeli in spoznali, da ne morejo spolnjevati Vodila po duhu, se morajo in morejo obrniti na svoje ministre. Ministri naj jih sprejmejo ljubeznivo in dobrotljivo in naj bodo do njih tako domači, da bodo (bratje) lahko z njimi govorili in ravnali kot gospodarji s svojimi služabniki; zakaj tako mora biti, saj so ministri služabniki vseh bratov.

Svarim pa in opominjam v Gospodu Jezusu Kristusu, naj se bratje varujejo vsake prevzetnosti, prazne častihlepnosti, nevoščljivosti, lakomnosti, skrbi in prizadevanja za ta svet, opravljanja in godrnjanja. Neuki naj se ne trudijo za učenost, ampak naj skrbe, da bodo predvsem hrepeneli po Gospodovem duhu in njegovi sveti dejavnosti, da bodo molili k njemu s čistim srcem, da bodo ponižni, potrpežljivi v preganjanju in bolezni, da bodo ljubili tiste, ki nas preganjajo, sramotijo in obtožujejo, saj Gospod pravi: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo« (Mt 5,44). »Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo« (Mt 5,10). »Kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo rešen« (Mt 10,22).

XI. Bratje naj ne hodijo v ženske samostane

Odločno zapovedujem vsem bratom, naj nimajo sumljivih stikov in pogovorov z ženskami in naj ne hodijo v samostane redovnic; tja smejo le tisti, ki jim je apostolski sedež dal posebno dovoljenje. Naj tudi ne bodo botri moškim ali ženskam, da ne bi ob tej priložnosti prišlo do kakega pohujšanja med brati ali po bratih.

XII. Tisti, ki želijo iti med Saracene in druge nevernike

Sleherni izmed bratov, ki bi po Božjem navdihu hoteli iti med Saracene in druge nevernike, naj prosijo za dovoljenje svoje provincialne ministre. Ministri pa naj dajo dovoljenje samo tistim, za katere bodo spoznali, da so sposobni za to poslanstvo.

Poleg tega pod pokorščino zapovedujem ministrom, naj prosijo gospoda papeža za enega od kardinalov svete rimske Cerkve, ki bo to bratstvo vodil, ščitil in opominjal, da bomo vedno pokorni in podložni tej sveti Cerkvi ter stanovitni v katoliški veri živeli v uboštvu in ponižnosti ter po svetem evangeliju našega Gospoda Jezusa Kristusa, kar smo trdno obljubili.

Prav nikomur torej ni dovoljeno te listine, ki smo jo potrdili, kršiti ali ji drzno nasprotovati. Če bi si pa kdo drznil in poskusil, naj ve, da si bo nakopal jezo vsemogočnega Boga in njegovih blaženih apostolov Petra in Pavla.

V Lateranu, dne 29. novembra, v osmem letu našega papeževanja (1223).

OPOROKA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA

Gospod je tako dal meni, bratu Frančišku, da sem začel delati pokoro. Ko sem namreč bil še v grehih, se mi je zdelo zelo zoprno videti gobavce.Gospod pa me je sam pripeljal mednje in bil sem usmiljen z njimi.In ko sem se oddaljil od njih, se mi je to, kar se mi je zdelo zoprno, spremenilo v sladkost za dušo in telo. Nato sem še malo počakal in zapustil svet.

Gospod mi je dal tako vero v cerkvah, da sem takole preprosto molil in govoril: “Molimo te, Gospod Jezus Kristus, tukaj in v vseh tvojih cerkvah, ki so po vsem svetu; in te hvalimo, ker si s svojim svetim križem svet odrešil.”

Nato mi je Gospod dal in mi daje tolikšno vero v duhovnike, ki žive po uredbi svete rimske Cerkve, in to zaradi njihovega posvečenja, da se hočem zateči k njim, če bi me preganjali.In če bi imel tolikšno modrost, kakor jo je imel Salomon, pa bi našel revne duhovnike tega sveta, nočem proti njihovi volji pridigati po župnijah, kjer bivajo. Njim in vsem drugim hočem vedno izkazovati spoštovanje, ljubezen in čast kakor svojim gospodarjem. In nočem v njih videti greha, ker prepoznam božjega Sina v njih in oni so moji gospodarji. To delam zato, ker na tem svetu od najvišjega božjega Sina ne vidim telesno ničesar razen njegovega najsvetejšega telesa in njegove najsvetejše krvi; to namreč oni prejemajo in samo oni delijo drugim. In hočem te svete skrivnosti nad vse častiti, spoštovati in hraniti na dragocenih krajih. Napisana sveta imena in njegove besede, ki bi jih našel kjerkoli na neprimernih krajih, hočem zbirati in prosim, naj se zbirajo ter ohranjajo na častnem kraju. Vse teologe in tiste, ki oznanjajo najsvetejše božje besede, moramo spoštovati in častiti, kakor tiste, ki nam delijo duha in življenje.

Ko mi je Gospod dal brate, mi ni nihče pokazal, kaj moram storiti. Toda sam Najvišji mi je razodel, da moram živeti po vzoru svetega evangelija. In jaz sem dal na kratko in preprosto zapisati in gospod papež mi je potrdil. Tisti, ki so prihajali, da bi sprejeli to življenje, so razdali ubogim vse, kar so mogli imeti (Tob 1,3). Bili so zadovoljni z eno tuniko, zakrpano znotraj in zunaj, s pasom in hlačami. Več nismo hoteli imeti.

Molitveno bogoslužje smo kleriki molili kakor drugi kleriki, laiki pa so molili očenaše. Prav radi smo se zadrževali v cerkvah. Bili smo neuki in vsem podrejeni.

Jaz sem delal in hočem delati s svojimi rokami. In odločno zahtevam, naj vsi drugi bratje opravljajo delo, ki naj bo pošteno. Tisti, ki ne znajo, naj se naučijo, pa ne iz želje, da bi prejemali plačilo za delo, marveč zaradi zgleda in da preženejo brezdelje. In kadar nam niso dali plačila za delo, smo se zatekli k mizi Gospodovi, proseč miloščine od vrat do vrat.

Gospod mi je razodel pozdrav, ki naj ga izrekamo: “Gospod naj ti da mir” (Lk 10,5-6).

Bratje naj se varujejo, da nikakor ne bodo sprejemali cerkva, revnih stanovanj in vsega drugega, kar bi bilo zanje zgrajeno, če ni, kakor se spodobi, v skladu s sveto ubožnostjo, ki smo jo obljubili v Vodilu; in vedno naj tam gostujejo kot tujci in popotniki (prim. 1 Pt 2,11).

Odločno pod pokorščino zapovedujem vsem bratom, naj si, kjerkoli so, ne drznejo ne sami ne po drugi osebi prositi v rimski kuriji listine (privilegija) ne za cerkve ne za kak drug kraj, ne pod pretvezo pridiganja ne zaradi telesnega preganjanja. Če pa jih kje ne sprejmejo, naj beže v drugo deželo in tam z božjim blagoslovom delajo pokoro.

Zvesto hočem ubogati generalnega ministra tega bratstva in tistega gvardijana, ki mi ga bo on določil. In tako hočem biti ujetnik v njegovih rokah, da ne bom mogel nikamor iti in ničesar narediti mimo pokorščine in njegove volje, saj je moj gospodar. In čeprav sem preprost in slaboten, hočem vedno imeti klerika, ki bo z menoj opravljal molitveno bogoslužje, kakor predpisuje Vodilo.

Vsi drugi bratje naj bodo tako dolžni ubogati svoje gvardijane in opravljati molitveno bogoslužje v skladu z Vodilom. In če bi bili taki, ki ne bi opravljali molitvenega bogoslužja po Vodilu in bi ga hoteli spreminjati ali ne bi bili katoličani, tedaj naj bodo pod pokorščino vsi bratje, kjerkoli so, dolžni, da tam, kjerkoli bi našli koga takega, tega predstavijo najbližjemu kustosu tistega kraja, kjer so ga našli. Kustos pa naj ga bo strogo pod pokorščino dolžan krepko čuvati noč in dan kakor zvezanega, da se ne bo mogel izmakniti iz njegovih rok, dokler ga osebno ne preda v roke svojemu (provincialnemu) ministru. Minister naj ga bo pod pokorščino dolžan poslati po takih bratih, ki ga bodo noč in dan čuvali kot zvezanega človeka, dokler ga ne postavijo pred ostijskega gospoda, ki je gospodar, pokrovitelj in opominjevalec vsega bratstva.

Bratje naj ne rečejo: “To je drugo Vodilo”; kajti to je spomin, opomin in spodbuda ter moja oporoka, ki jo jaz, mali brat Frančišek, dajem vam, svojim blagoslovljenim bratom zato, da bi Vodilo, ki smo ga obljubili Gospodu, spolnjevali bolj katoliško.

Generalnemu ministru, vsem drugim ministrom in kustosom naj bo pod pokorščino prepovedano tem besedam kaj dodati ali kaj odvzeti. In ta spis naj imajo vedno pri sebi skupaj z Vodilom. Na vseh kapitljih, ki jih imajo, naj tedaj, kadar berejo Vodilo, preberejo tudi te besede.

Vsem svojim bratom, klerikom in laikom, strogo pod pokorščino zapovedujem, naj ne razlagajo Vodila in tudi ne teh besed, češ: Tako jih je treba razumeti. Kakor je Gospod meni dal, da sem preprosto in jasno povedal ter napisal Vodilo in te besede, tako jih umevajte preprosto in brez razlag ter jih v sveti dejavnosti spolnjujte do konca.

Kdor bo to spolnjeval, naj ga v nebesih napolni blagoslov najvišjega Očeta, na zemlji pa naj ga napolni blagoslov njegovega ljubljenega Sina s Svetim Duhom Tolažnikom in z vsemi nebeškimi močmi in vsemi svetniki. In jaz, brat Frančišek, vaš mali služabnik, vam zagotavljam, kolikor morem, znotraj in na zunaj ta najsvetejši blagoslov.

KRATKA ALI SIENSKA OPOROKA

Piši, da blagoslavljam vse svoje brate, ki so v redu in ki bodo vanj še vstopili do konca sveta.

Ker zaradi bolezenske slabosti in bolečine ne morem govoriti, razodevam svojim bratom na kratko v teh treh besedah svojo voljo: v znamenje spomina na moj blagoslov in na mojo oporoko naj se vedno ljubijo in spoštujejo med seboj; vedno naj ljubijo našo sveto gospo Ubožnost in naj se te gospe držijo; in vedno naj bodo zvesti ter podrejeni predstojnikom in vsem klerikom svete matere Cerkve.

SPODBUJANJE NAŠEGA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA

O ljubljeni bratje in na veke blagoslovljeni sinovi, poslušajte me, poslušajte glas svojega Očeta!

Velike reči smo obljubili, še večje so nam obljubljene. Spolnjujmo te, hrepenimo po onih.

Strast je kratka, kazen večna.

Trpljenje je majhno, slava neskončna.

Mnogo je poklicanih, malo izvoljenih, vsem pa bo povrnjeno.

Amen.

GENERALNE KONSTITUCIJE REDA MANJŠIH BRATOV

KONGREGACIJA ZA REDOVNIKE IN SVETNE USTANOVE

– – – – – –

Prot. št. M. 64-1/84

ODLOK

Generalni kapitelj reda manjših bratov, ki je zasedal v Assisiju leta 1985, je Konstitucije, ki so bile po volji II. vatikanskega zbora prenovljene in prilagojene današnjemu cerkvenemu pravu, podvrgel dokončnemu pregledu in jih razglasil. Generalni minister jih je s svojim definitorijem dal apostolskemu sedežu v odobrenje.

Člani reda manjših bratov, sledeč stopinjam ubogega in križanega Kristusa, hočejo živeti njegov evangelij – zakoreninjeni v Cerkvi – na način, kakor ga je živel in predlagal svojim sinovom sam serafinski oče in ustanovitelj frančiškanske družine, potrdil pa ga je papež Honorij III. Zaradi tega se trudijo živeti po evangeliju v duhu molitve in v bratski skupnosti. Vsem ljudem, ki jih imajo po zgledu serafinskega očeta za svoje brate, nameravajo v duhu frančiškanske majhnosti voljno služiti kot priče in oznanjevalci spokornosti, sprave, pravičnosti in miru. Da bodo laže uresničili tako sijajen, vendar težaven sklep, bodo poleg Vodila, ki ga je sestavil serafinski oče in potrdil apostolski sedež, vsem članom reda močno pomagale prenovljene Konstitucije.

Potem ko so njeni svetovalci pregledali besedilo in z ozirom na ugodno glasovanje kongresa, dne 30. septembra tega leta, Kongregacija za redovnike in svetne ustanove s pričujočim dekretom odobri in potrdi Konstitucije reda manjših bratov, s spremembami, ki jih je predlagal kongres, po latinskem izvodu, ki je shranjen v njenem arhivu.

Po zgledu sv. Frančiška, ki se je s tako močno ljubeznijo posvetil Kristusu in Cerkvi, naj se manjši bratje z obnovljeno življensko močjo trudijo, da bodo tudi ljudem našega časa priče njegove hoje za ubogim in križanim Kristusom, najvišje kontemplacije, gorečnosti za evangeljsko resnico in zvestobe do Cerkve. Ravno tako naj jim bo zelo pri srcu stalno posnemati serafinskega očeta v ljubezni in skrbi do ljudi, predvsem ubogih, v svojem frančiškanskem apostolatu.

Sicer pa je treba spolniti vse, kar zadeva pravo. Karkoli temu nasprotuje, ne velja.

Dano v Rimu, dne 8. decembra 1986, na slovesni praznik Brezmadežnega spočetja blažene Device Marije.

Vincentius Fagiolo

nadškof, tajnik

Fr. Jerome kard. Hamer, OP

prefekt

FR. IOANNES VAUGHN OFM

GENERALNI MINISTER VSEGA REDA MANJŠIH BRATOV

IN PONIŽNI SLUŽABNIK V GOSPODU

ODLOK

Splošna zakonodaja reda, ne da bi omenili potrjeno Vodilo, ki je njen temelj, ima zdaj že dve različni pravni zbirki (prim. CIC 587), namreč: GENERALNE KONSTITUCIJE, ki obenem z Vodilom sestavljajo temeljni pravilnik zakonodaje, in GENERALNE STATUTE, ki vsebujejo druge določbe, kot dopolnilo samih Generalnih konstitucij.

Generalni kapitelj, ki je bil v Assisiju leta 1985 po našem odrešenju, je po dolgi in vztrajni pripravi izdelal in izglasoval besedilo novih Generalnih konstitucij, da bi ga po predpisih izročil apostolskemu sedežu v potrditev.

Kongregacija za redovnike in svetne ustanove je z dekretom, izdanim 8. decembra 1986, odobrila in potrdila te Konstitucije, vendar je predlagal zbor tega urada nekaj sprememb v besedilu.

Zato mi, potem ko smo spolnili, kar je bilo treba spolniti na ukaz kongregacije, z oblastjo, ki nam po službi pripada, in po glasovanju generalnega definitorija na seji, ki je bila 22. julija 1987, v moči pričujočega odloka

razglašamo in izjavljamo, da so razglašene

GENERALNE KONSTITUCIJE.

Določamo in zahtevamo, da dobijo vsi predpisi, ki so v teh Konstitucijah, obvezujočo moč dne 17. septembra leta 1987.

Preblažena Devica, dekla in mati Gospodova, naj nam pomaga, da bomo neprestano rastli v resničnem življenju manjših bratov, ona, “mati usmiljenja, ki je rodila novo vojsko revežev v svojem prebivališču” (prim. Leg. sv. Klare, 8) v Porcijunkuli, glavi in materi našega reda.

Dano v Rimu, iz generalne kurije reda, dne 2. avgusta 1987.

Fr. Ludovicus Brennan OFM

tajnik reda

Fr. Ioannes Vaughn OFM

generalni minister

Prot. št. 070101

SPREMEMBE V GENERALNIH KONSTITUCIJAH OFM (2004)

Te spremembe je sprejel Generalni kapitelj 2003 in potrdila Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostoskega življenja 31. 10. 2003 (prefekt Eduardo Martínez Somalo) in 22. 5. 2004 (prefekt Franc Rode), razglasil pa generalni minister José Rodriguez Carballo 15. 7. 2004.

V veljavo so stopile 8. 12. 2004.

Spremembe so doletele sledeče člene oz. paragrafe:

Člen 1, § 2
Člen 5, § 2
Člen 168 in 169, § 1
Člen 170, § 2
Člen 171, § 1 in § 2
Člen 173, 174 in 175, § 2

OKRAJŠAVE

SVETO PISMO

Ef – Pismo Efežanom

Flp – Pismo Filipljanom

Heb – Pismo Hebrejcem

Jak – Jakobovo pismo

Jn – Evangelij po Janezu

Kol – Pismo Kološanom

1-2 Kor – Prvo in Drugo pismo Korinčanom

Lk – Evangelij po Luku

Mr – Evangelij po Marku

Mt – Evangelij po Mateju

1 Pt – Prvo Petrovo pismo

Ps – Psalmi

Rim – Pismo Rimljanom

1 Tes – Prvo pismo Tesaloničanom

2 Tim – Drugo pismo Timoteju

Tob – Tobijeva knjiga

CERKVENI DOKUMENTI

AA – Apostolicam Actuositatem (O laiškem apostolatu)

AAS – Acta Apostolicae Sedis

AG – Ad Gentes (O misijonski dejavnosti Cerkve)

CIC – Codex Iuris Canonici 1983 (Zakonik cerkvenega prava)

DH – Dignitatis Humanae (O verski svobodi)

EN – Evangelii Nuntiandi (O evangelizaciji)

ES – Ecclesiae Sanctae

GS – Gaudium et Spes (O Cerkvi v sedanjem svetu)

LG – Lumen Gentium (Dogmatična konstitucija o Cerkvi)

Litt.SCR – Litterae Sacrae Congregationis pro Religiosis “De S. Regula eiusque interpretatione necnon de paupertate franciscana” (2. 2. 1970) (Pismo Svete kongregacije za redovnike “O sv. Vodilu in njegovi razlagi ter o frančiškanskem uboštvu”)

OT – Optatam Totius (O duhovniški vzgoji)

PC – Perfectae Caritatis (O sodobni prenovi redovniškega življenja)

PO – Presbyterorum Ordinis (O službi in življenju duhovnikov)

SC – Sacrosanctum Concilium (O svetem bogoslužju)

RH – Redemptor Hominis (Človekov Odrešenik)

UR – Unitatis Redintegratio (O Ekumenizmu)

SPISI SVETEGA FRANČIŠKA IN FRANČIŠKANSKI VIRI

Adm – Admonitiones (Opomini)

AF X – Analecta Franciscana, vol. X (Frančiškanski zbrani spisi, zv. X)

Ant. Laudes – Odpev pri Hvalnicah

Ant. Magn. – Odpev pri Marijinem slavospevu (Večernice)

BF – Bullarium Franciscanum (Frančiškanski bularij)

1 Cel – Vita Prima S. Francisci Thomae de Celano (Tomaž Celano, Prvi življenjepis sv. Frančiška)

2 Cel – Vita Secunda S. Francisci Thomae de Celano (Tomaž Celano, Drugi življenjepis sv. Frančiška)

CSol – Canticum Fratris Solis (Hvalnica stvarstva ali Sončna pesem)

EpC I – Epistula ad Custodes I (Prvo pismo kustosom)

EpCl – Epistula ad Clericos (Pismo vsem klerikom)

EpF II – Epistula ad Fideles II (Drugo pismo vernikom)

EpM – Epistula ad Ministrum (Pismo predstojniku)

EpO – Epistula toto Ordini missa (Pismo vsemu Redu)

FViv – Forma Vivendi S. Clarae data (Način življenja za sv. Klaro)

Leg Per – Legenda Perugina

Off Ryth – Officium Rythmicum (Ritmični oficij)

RB – Regula Bullata (Potrjeno Vodilo)

REr – Regula pro Eremitoriis data (Vodilo za eremitorije)

RnB – Regula non Bullata (Nepotrjeno Vodilo)

RCl – Regula S. Clarae (Vodilo sv. Klare)

SBMV – Salutatio Beatae Mariae Virginis (Pozdrav blaženi Devici Mariji)

SVir – Salutatio Virtutum (Pozdrav krepostim)

Test – Testamentum (Oporoka)

Besedilo spisov sv. Frančiška je po kritični izdaji Kajetana Esserja, Grottaferrata 1978. Slovenski prevod je vzet iz izdaje Spisi sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare, Celje 1982.

REDOVNI DOKUMENTI

Acta Cap. Gen. 1979 – Acta Capituli Generalis Ordinarii, Assisii 1979 (Uradni spisi generalnega kapitlja, Assisi 1979)

Bah – “The Gospel Challenges Us”, Nuntium Consilii plenarii, Salvador de Bahia 1983; “Evangelij nas izziva” (Sporočilo plenarnega sveta, Salvador de Bahia 1983)

CPO 81 – “Document sur la formation” Consilii plenarii, Romae 1981; (“Dokument o vzgoji” plenarnega sveta, Rim 1981)

Mad – “La vocation de l’Ordre aujourd’hui”, Declaratio Capituli Generalis, Matriti 1973; (“Redovniški poklic danes”, Izjava generalnega kapitlja, Madrid 1973)

Med F – “De institutione in Ordine Fratrum Minorum”, Documentum Capituli generalis extraordinarii, Medellin 1971; (“O vzgoji v redu manjših bratov”, Dokument izrednega generalnega kapitlja, Medellin 1971)

Med M – “Vocatio missionaria franciscana in mundo hodierno”, Documentum Capituli generalis extraordinarii, Medellin 1971; (“Frančiškanski misijonski poklic v sedanjem svetu”, Dokument izrednega generalnega kapitlja, Medellin 1971)

Prvo poglavje: SPOLNJEVATI EVANGELIJ NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA (RB 1,1)

Prvi naslov: Temelji reda

Člen 1

1. Red manjših bratov, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški, je bratstvo[1], v katerem bratje po delovanju Svetega Duha tesneje hodijo za Jezusom Kristusom in se popolnoma izročijo v last nadvse ljubljenemu Bogu z zaobljubami, tako da živijo po evangeliju v Cerkvi, kakor je delal in predlagal sveti Frančišek[2].
2. Bratje, posnemovalci svetega Frančiška, so dolžni korenito živeti po evangeliju, to je v duhu molitve in pobožnosti ter v bratski skupnosti; dajati morajo resničen zgled spokornosti in majhnosti ter v ljubezni do vseh ljudi ponesti evangeljsko oznanilo po vsem svetu, z deli oznanjati spravo, mir in pravičnost ter pokazati spoštovanje do stvarstva.[3]

Člen 2

1. Vodilo manjših bratov, ki ga je potrdil papež Honorij III.[4], je osnova življenja in zakonodaje reda; vse je treba razumeti in spolnjevati v življenjskem okviru, v smislu svetega Frančiška, ki je predvsem izražen v njegovih spisih, v duhu Cerkve in zdravih izročil reda[5].
2. Da bi vedno bolje spoznavali in zvesto spolnjevali “Ustanoviteljevega duha in njegove namene”, naj se bratje prizadevajo, da bodo obenem z Vodiloe raziskovali, razumeli in cenili življenje in spise svetega Frančiška in njegovih posnemovalcev[6].

Člen 3

1. Red manjših bratov sestavljajo bratje kleriki in laiki[7]. Po zaobljubah so vsi bratje popolnoma enaki glede redovnih pravic in dolžnosti, razen tistih, ki izvirajo iz svetega reda.
2. Cerkev prišteva red manjših bratov med kleriške ustanove.

Člen 4

1. Kot del božjega ljudstva naj manjši bratje zaznavajo znamenja časov[8] in ustrezajo razmeram razvijajočega se sveta; vendar morajo vedno čutiti s Cerkvijo, si osvojiti njene pobude in predloge ter jih po svojih močeh pospeševati[9].
2. Vsi in posamezni bratje naj izkazujejo pokorščino in spoštovanje gospodu papežu, s katerim so posebej povezani z lastnim Vodilom in obljubo pokorščine[10]; v dušnopastirskih zadevah pa so podložni oblasti škofov[11]; razen tega naj vedno izkazujejo škofom in duhovnikom dolžno čast in spoštovanje po nauku in zgledu svetega Frančiška[12].

Drugi naslov: Zaobljube

Člen 5

1. S tem, da v večji meri spolnijo krstno posvetitev in se odzovejo božjemu klicu, se bratje docela izročijo v last nad vse ljubljenemu Bogu[13]; z zaobljubo pokorščine, uboštva in čistosti, ki jo morajo živeti v duhu svetega Frančiška, sklenejo zavezo z Bogom in njihovo življenje postane v celoti žrtev, v ljubezni darovana Bogu[14].
2. V našem redu takole izrečemo zaobljube v roke zakonitega ministra:

V hvalo in slavo Presvete Trojice.

Ker mi je Gospod dal to milost,

da bi tesneje sledil evangeliju in stopinjam

našega Gospoda Jezusa Kristusa,

jaz, brat N.N.,

vpričo navzočih bratov v tvoje roke, brat N.N.,

s trdno vero in voljo

obljubljam Bogu Očetu, svetemu in vsemogočnemu,

da bom živel ves čas svojega življenja

(ali … let…)

v pokorščini, brez lastnine in v čistosti;

obenem se zavezujem,

da se bom življenja in Vodila manjših bratov,

ki ga je potrdil papež Honorij,

zvesto držal,

kakor to določajo Konstitucije reda manjših bratov.

Z vsem srcem se torej izročam temu bratstvu,

da bi po učinkovitem delovanju Svetega Duha,

po zgledu Marije Brezmadežne,

na priprošnjo našega očeta Frančiška in vseh svetnikov

ter z vašo bratsko pomočjo

neprestano dosegal popolno ljubezen

v službi Bogu, Cerkvi in ljudem.

Člen 6

1. Z redovnimi zaobljubami se bratje z javno zaobljubo zavežejo, da bodo spolnjevali tri evangeljske svete, se po službi Cerkve posvetijo Bogu in se včlanijo v red manjših bratov s pravicami in dolžnostmi, ki jih določa splošno in lastno pravo[15].
2. Bratje pa morajo ne samo zvesto in neokrnjeno živeti po evangeljskih svetih, ampak tudi usklajevati življenje po teh Generalnih konstitucijah in drugih predpisih lastnega prava ter si tako prizadevati za popolnost svojega stanu[16].

Člen 7

1. Z zaobljubo pokorščine se bratje v hoji za Kristusom, “ki je položil svojo voljo v Očetovo voljo”[17], odpovedo sami sebi[18], podvržejo lastno voljo svojim zakonitim predstojnikom “v vsem, kar so Gospodu obljubili spolnjevati”[19], tako da bodo v večji polnosti dosegli zrelost lastne osebnosti in svobodo božjih otrok[20].
2. Generalnemu ministru, zakonitemu nasledniku svetega Frančiška, dolgujejo vsi bratje v dobro Cerkve in reda vso pokorščino in spoštljivost kot znamenje edinosti in občestva vsega bratstva[21].
3. Bratje naj si “v duhovni ljubezni medsebojno služijo in se podrejajo”[22], obenem pa iščejo znamenja volje Gospoda Boga.

Člen 8

1. Z zaobljubo uboštva se manjši bratje v hoji za Jezusom Kristusom, “ki je zaradi nas postal ubog na tem svetu”[23], odpovedo pravici uporabljati in razpolagati z materialnimi dobrinami brez dovoljenja ministrov in gvardijanov; po izrečeni slovesni zaobljubi pa tudi pravici lastništva; in se kot ponižni služabniki prepustijo previdnosti nebeškega Očeta[24].
2. Bratje naj se spominjajo, da izvira najvišje uboštvo od Kristusa in njegove uboge Matere, in besed evangelija: “Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim”[25]; zato naj si prizadevajo za skupno usodo z ubogimi.
3. Bratje prav malo zadostijo ubožnemu življenju, če so le v rabi stvari v glavnem odvisni od ministrov in gvardijanov, ampak morajo biti v resnici in duhu ubogi, živeti morajo delavno in trezno[26] in se po Kristusovem zgledu veseliti, “kadar se mudijo med nizkimi in preziranimi ljudmi, med ubožnimi, slabotnimi, med bolniki in gobavci ter berači, ki ob poti prosijo vbogajme”[27], in vse to naj jasno pokažejo kot posamezniki in kot skupnost tudi v novih oblikah.

Člen 9

1. Z zaobljubo čistosti živijo bratje “zaradi nebeškega kraljestva”[28] samsko v čistosti duha[29] in telesa, da bi z nedeljenim srcem mislili na to, kar je Gospodovega[30] in v evangeljskem in bratskem življenju ljubili “Gospoda Boga z vsem naporom, z vsem čustvom, z vsemi željami, z vsem hrepenenjem in hotenjem”[31].
2. Vsi bratje naj imajo čistost za božji dar, ki je znamenje prihodnjega sveta in vir obilnejše rodovitnosti; za ohranitev tega daru naj uporabljajo vsa naravna in nadnaravna sredstva, ki jih priporočata Cerkev in red[32].
3. Ministri, gvardijani in vsi bratje naj se zavedajo, da je čistost laže ohraniti tam, kjer vlada ljubezen v skupnem življenju; zato naj skrbijo, da bo cvetela v bratstvu bratovska ljubezen[33].
4. Da bi živeli po zaobljubi čistosti, naj bratje varujejo čistost srca in skrbijo, da bodo ponižno in spoštljivo gledali na vse stvari v zavesti, da so ustvarjene v božjo slavo[34].

Tretji naslov: Zakoni reda

Člen 10

Verodostojna razlaga Vodila svetega Frančiška je pridržana svetemu sedežu. Generalni kapitelj pa ima pravico, da samo Vodilo prilagaja novim časom in ga razlaga; vendar je za vse to potrebno potrdilo svetega sedeža.

Člen 11

Tiste prvine Vodila, ki jih je prevzelo sedanje cerkveno pravo ali so v Generalnih konstitucijah z odobritvijo Cerkve verodostojno razglašene, je treba tako razumeti in spolnjevati, kakor so tam prevzete in razglašene.

Člen 12

1. Generalne konstitucije nudijo osnovna pravila, po katerih naj bi vsi bratje povsod uredili življenje po Vodilu[35].
2. Vsi bratje naj si prizadevajo, da bodo z največjo skrbnostjo spolnjevali zakone, ki so v teh Generalnih konstitucijah. Brez njihovega zvestega spolnjevanja je skoraj nemogoče doseči bratsko skupnost in evangeljsko popolnost na način, ki je lasten redu.
3. Bratje Cerkva vzhodnega obreda, ki predstavljajo sijajno znamenje vesoljnosti frančiškanske karizme, naj si prizadevajo za spolnjevanje teh Konstitucij kakor tudi posebnega prava.

Člen 13

Generalni kapitelj ima pravico, da sestavi, spremeni, nadomesti, dopolni in razveljavi Generalne konstitucije; velja pa predpis kanona 578 § 2.

Člen 14

1. Generalne statute, kolikor so dopolnilna pravila Generalnih konstitucij, morajo vsi spolnjevati.
2. Generalni kapitelj ima pravico sestavljati, spreminjati, nadomeščati, dopolnjevati in razveljaviti Generalne statute[36].

Člen 15

1. Generalnemu kapitlju pripada pravica pojasnjevalne razlage Generalnih konstitucij; verodostojna razlaga pa je pridržana svetemu sedežu.
2. Razlaga Generalnih konstitucij, ki jo da plenarni svet reda ali generalni definitorij z upravnim dejanjem, velja samo za primere, za katere je bila dana.
3. Generalne statute ima pravico verodostojno razlagati generalni kapitelj; zunaj generalnega kapitlja pa plenarni svet reda in generalni definitorij; razlaga velja samo za primere, za katere je bila dana, do naslednjega generalnega kapitlja reda, razen če jo ta potrdi.

Člen 16

1. Province in druge ustanove reda, kakorkoli se že imenujejo, morajo imeti svoje posebne statute, izdelane glede na krajevne in časovne zahteve, vendar ne smejo biti v nasprotju z določbami teh Generalnih konstitucij in Generalnih statutov[37].
2. Pristojna oblast naj sestavi izredne statute in pravilnike tako za ves red, kakor za kako njegovo ustanovo[38].

Člen 17

1. Od bistvenih stvari za redovno življenje in, če ni izrečno drugače določeno, od temeljnih zakonov Generalnih konstitucij ne more dati spregleda noben minister. Iz upravičenega in pametnega razloga pa more dati spregled od zakonov, ki so v Generalnih in posebnih statutih, generalni minister s soglasjem svojega definitorija.
2. Iz upravičenega in pametnega razloga in v posebnih primerih tudi za stalno morejo dati spregled od disciplinskih zakonov reda, razen tistih, ki so izrečno izvzeti:

generalni minister posameznim bratom v vsem redu;
provincialni minister svojim bratom, kjerkoli so, in gostom, ki se mudijo v njegovi provinci, razen če je spregled pridržan generalnemu ministru;
gvardijan svojim bratom, kjerkoli so, in drugim, ki se mudijo na njegovem področju, razen če je spregled pridržan ministru.

3. Stalen spregled vsem bratom province more dati le generalni minister, vsem bratom hiše pa provincialni minister.

Člen 18

1. Spregledi ali kakršnakoli dovoljenja, ki so jih pisno dali ministri bodisi posameznim bratom bodisi bratstvom, ne ugasnejo s pretekom oblasti tistega, ki jih je podelil, razen če je drugače razvidno iz dodatnih določil[39].
2. Ugodnosti, ki jo je odrekel generalni ali provincialni minister, si ni mogoče veljavno izprositi, četudi je omenjena odklonitev, od pristojnega vikarja, ne da bi minister privolil[40].

Drugo poglavje: DUH MOLITVE IN POBOŽNOSTI (prim. RB 5,2)

Prvi naslov: Molitveno življenje

Člen 19

1. Zvesti svojim zaobljubam posnemajo bratje v molitvi Kristusa, ki se najpopolneje zahvaljuje Očetu in “živi, da posreduje za nas”[41].
2. Po zgledu svetega Frančiška, ki “ni le molil, ampak je ves postal molitev”[42], naj bratje odstranijo vsako oviro in opustijo vsakršen nemir in zaskrbljenost ter služijo Gospodu Bogu, ga ljubijo, častijo in molijo s čistim srcem in neomadeževano dušo, kajti “treba je vedno moliti in se ne naveličati”[43]; saj “si Oče želi takšnih molilcev”[44].

Člen 20

1. Bratje naj se spominjajo, da so ustvarjeni po podobi ljubljenega božjega Sina[45] in naj hvalijo Boga Očeta in Sina in Svetega Duha z vsemi njegovimi stvarmi[46], darujejo naj najvišjemu Gospodu Bogu vse dobrine in se mu za vse zahvaljujejo[47].
2. Z vsakodnevnim veseljem naj povzdigujejo in slavijo ljubezen, ki jo ima do sveta in do nas Oče, “ki nas je ustvaril, odrešil in nas bo zveličal samo po svojem usmiljenju”[48].

Člen 21

1. Po zgledu in nauku svetega Frančiška naj imajo bratje “vso spoštljivost in vso čast”[49] do zakramenta najsvetejšega telesa in krvi Gospoda, kajti v njem je ves duhovni zaklad Cerkve[50], in z vsemi primernimi sredstvi naj gojijo v sebi ljubezen in prizadevno skrb do tolikšne skrivnosti[51].
2. Vsi bratje, ki prebivajo ali se zberejo na istem kraju, naj po možnosti vsak dan zelo spoštljivo skupaj obhajajo presveto evharistijo, tako da bo v resnici središče in vir celotne bratske skupnosti[52].
3. Po zgledu svetega Frančiška, ki je do smrti hotel, “da se te svete skrivnosti nad vse časte, spoštujejo in hranijo na dragocenih krajih”[53], naj imajo bratje v vsaki hiši vsaj oratorij, kjer je shranjeno presveto Rešnje telo, da se bo tako pospeševala bratska skupnost in pobožnost do tako velike skrivnosti.

Člen 22

1. Ker je življenje in vodilo bratov spolnjevanje svetega evangelija[54], naj se bratje posvečajo branju in premišljevanju svetega evangelija in drugih knjig Svetega pisma, da bodo tako napredovali v razumevanju božje besede in dosegli večjo popolnost[55].
2. Kot posnemovalci svetega Frančiška naj bratje izkazujejo največjo spoštljivost do “najsvetejših Gospodovih imen in besed ter jih spoštljivo hranijo”[56] in opravljajo naj bogoslužje božje besede tako v skupnosti kakor z božjim ljudstvom.

Člen 23

1. Po naročilu Vodila naj bratje obhajajo molitveno bogoslužje[57], tako da hvalospev Bogu posvečuje celoten tek dneva in noči[58].
2. Kjerkoli prebivajo ali se shajajo bratje, naj bo molitveno bogoslužje njihova skupna molitev in naj jo navadno opravijo skupaj, vendar ostane bratom prostost, da recitirajo oficij “očenašev” v skladu z Vodilom[59].
3. Skupno obhajanje molitvenega bogoslužja ni vezano na določen kraj, ampak na skupnost bratov. Vendar je treba dajati prednost cerkvi ali oratoriju, bodisi ker je svet kraj, bodisi ker je tam božjemu ljudstvu laže sodelovati pri bratovski molitvi.

Člen 24

V skrbi za duha molitve in pobožnosti naj se vsi bratje vsak dan posvečajo tako posamič kakor skupno premišljevalni molitvi[60].

Člen 25

Statuti naj določajo čas in druge okoliščine skupnih pobožnosti in molitve, pa naj gre za evharistijo ali molitveno bogoslužje ali za božjo besedo in premišljevalno molitev.

Člen 26

1. Bratje naj visoko cenijo pobožne vaje do skrivnosti Kristusovega življenja, ki pospešuje združenje z njim in ki jih priporoča redovno izročilo.
2. Bratje naj gojijo posebno pobožnost do Device Marije pod skrivnostjo brezmadežnega spočetja, “ki je postala devica cerkev”[61]. Izražajo naj in pospešujejo frančiškanske oblike Marijinega češčenja ter naj posnemajo zgled zavetnice reda, ki je rekla sama o sebi, da je “Gospodova dekla”[62].
3. Dalje naj goje bratje pobožnost do serafinskega očeta Frančiška in naj vedno sledijo njegovemu življenju in nauku, ker je on “zgled manjših – forma minorum”.
4. Vse pobožne vaje naj se trdno opirajo na Sveto pismo, bogoslovni nauk in naj se prilagode liturgičnim predpisom Cerkve[63].

Člen 27

1. Zvesti sklepu, da bivajo med preprostimi ljudmi, naj bratje goje zdrave oblike ljudske pobožnosti, s katerimi naj hranijo krščansko življenje vernikov, kakor tudi lastno.
2. Bratje naj si prizadevajo moliti z ljudstvom in pri tem upoštevajo stvarnost njegovega življenja; v preprostosti naj delijo z njimi upanje in vero.

Člen 28

1. Bratje naj se spominjajo, da morajo služiti duhu svete molitve in pobožnosti vse časne stvari; zato naj skrbijo, da ne bo ta duh trpel škode zaradi prevelike dejavnosti[64].
2. Za ohranitev dobrin v svojih srcih, katere jim nakaže Gospod[65], naj bodo bratje primerno zadržani pri rabi sredstev družbenega obveščanja[66].

Člen 29

Kontemplativno razsežnost našega frančiškanskega poklica je treba gojiti tudi v novih oblikah, ki ustrezajo čutenju današnjega sveta, tako da bosta rastli volja in pripravljenost za skupno in zasebno molitev[67].

Člen 30

1. Za utrjevanje duha molitve in pobožnosti naj bratje ob določenem času vestno opravijo duhovno obnovo in vsakoletne duhovne vaje[68].
2. Statuti naj določijo trajanje duhovne obnove in duhovnih vaj ter druge nove oblike in okoliščine za gojitev duha molitve.

Člen 31

1. Vsem in posameznim bratom naj bo pri srcu, da se ustanovijo eremitoriji, oddaljeni ali samotni kraji kot priče, da v našem redu cvete kontemplativno življenje.
2. Bratom, ki so poklicani k takšnemu življenju za krajšo ali daljšo dobo in zanj upravičeno prosijo, naj ministri dajo dovoljenje z Gospodovim blagoslovom.
3. Življenje bratov na teh krajih lahko uravnava tisto preprosto vodilo, prilagojeno posebnim razmeram, ki ga je za puščavnike sestavil sam serafinski oče, ali pa pravila, izdelana po statutih.

Drugi naslov: Spokorno življenje

Člen 32

1. Manjši bratje, ki jim je Gospod blagohotno “podelil, da so začeli delati pokoro”[69], naj vedno pazijo na besede Jezusa Kristusa “spreobrnite se in verujte evangeliju”[70] ter nenehno obnavljajo duha spreobrnjenja.
2. Bratje naj se spominjajo, da so se s tem, ko so zapustili svet[71] odpovedali duhu mesa kot sovražniku vsega dobrega[72]; prizadevajo naj si torej z nenehnim spreobrnjenjem srca obroditi vredne sadove pokore, spominjajoč se besed svetega Frančiška, da “morajo nad vse želeti, da bodo imeli Gospodovega duha in njegovo sveto delavnost”[73].
3. Kakor je začel sveti Frančišek spokorno življenje s služenjem gobavcem in je prepoznal v njih Jezusa Kristusa, tako naj bratje skrbijo, da bodo v spokornosti služili najnižjim ljudem in v njih prepoznali božjega Sina[74].

Člen 33

1. Bogat v usmiljenju nas je Oče spravil s seboj po Kristusu in dal ljudem službo sprave: bratje naj se torej spravijo z Bogom, sami med seboj, z bratstvom in z ljudmi; to službo naj opravljajo z besedami in dejanji, poslani v Kristusovem imenu[75].
2. Gospodovo usmiljenje brate vztrajno opominja, zato “naj dnevno zelo skrbno opravljajo izpraševanje vesti”[76], da bi Vodilo, ki so ga sprejeli, iskreneje spolnjevali[77], pogosto naj prejemajo zakrament sprave[78] in vedno znova začenjajo služiti Gospodu Bogu[79].
3. Bratje naj se zavedajo, da ima pokora oziroma spreobrnjenje družben vidik, zato naj skušajo obhajati zakrament sprave med seboj in z božjim ljudstvom občestveno, po predpisu splošnega prava.

Člen 34

1. V duhu spreobrnjenja naj bratje radi prenašajo trpljenje današnjega časa[80] in naj bodo potrpežljivi v težavah, da bodo napolnjeni s čistim veseljem, ker so deležni Kristusovega trpljenja[81].
2. Post in druga spokorna dela naj goje v skupnosti po določbah statutov glede na kraje in čase kot znamenje deležnosti reda v skrivnosti trpljenja Jezusa Kristusa in kot pomoč njegovim udom, ki trpijo lakoto, uboštvo, bolest in stiske.
3. Čas od praznika vseh svetnikov do praznika Gospodovega rojstva, čas štiridesetdnevnega posta in vsak petek naj bo bratom obdobje pokore[82].

Člen 35

1. Kadar kak brat zboli, naj prenaša bolezen potrpežljivo in mirno ter naj se zahvaljuje Stvarniku in naj ve, da vsak dan nosi križ našega Gospoda Jezusa Kristusa[83].
2. Bratje, ki so bolni ali stari, naj se v skupnem obhajanju okrepijo z zakramentom bolniškega maziljenja in s skrivnostjo Kristusovega telesa[84].

Člen 36

1. Ko se približuje naša sestra telesna smrt, naj se bratje okrepčajo s svetim obhajilom kot popotnico, če je mogoče v skupnem obhajanju[85].
2. Po zgledu svetega Frančiška naj se vsi bratje spominjajo, da je smrt prehod iz umrljivega življenja v Gospodovo slavo in da je zadnja daritev življenja, s katero je dovršena zaobljuba[86].

Člen 37

Bratje naj molijo za rajne brate[87], za svoje starše in za redovne dobrotnike po predpisu statutov.

Tretje poglavje: “VI VSI STE BRATJE” (Mt 23,8; RnB 22,33)

Prvi naslov: Bratska skupnost

Člen 38

Kot otroci nebeškega Očeta in bratje Jezusa Kristusa v Svetem Duhu[88], naj bratje sledijo evangeljskemu načinu življenja, ki ga je Gospod razodel svetemu Frančišku[89], bratsko naj živijo v skupnosti[90], se med seboj ljubijo in hranijo in to bolj, kakor mati ljubi in hrani svojega telesnega otroka[91].

Člen 39

Ker je božja ljubezen izlita v njihova srca po Svetem Duhu[92], naj bo med brati v navadi največja domačnost[93] in medsebojno prijateljstvo; gojijo naj lepo vedenje in duševno ljubeznivost ter vse druge kreposti, tako da drug drugemu dajejo spodbudo k upanju, miru in veselju[94] ter tako združeni v resničnem bratstvu dosežejo polno človeško, krščansko in versko zrelost.

Člen 40

Ker je vsak brat dar, ki ga je Bog podelil skupnosti[95], naj se bratje, čeprav so različni po značaju, kulturi, navadah, talentih, sposobnostih in lastnostih, med seboj sprejemajo v lastni stvarnosti, kakor so, in kot enaki; na tak način postane bratstvo privilegirano mesto za srečanje z Bogom[96].

Člen 41

Vsi člani reda so po imenu in zares bratje in manjši, čeprav opravljajo v redu različne službe, naloge ali posle.

Člen 42

1. Da bo bratska edinost vedno bolj rastla, naj bratje tekmujejo v medsebojni ljubezni, si drug drugemu radi izkazujejo usluge, podpirajo začeta dobra dela in se iskreno veselijo delovnih uspehov drugih.
2. Življenje bratske skupnosti zahteva od bratov enotno spolnjevanje Vodila in Konstitucij, podoben način življenja, soudeležbo pri delih bratskega življenja, posebno pri skupni molitvi, evangelizaciji in hišnih opravilih; pravtako zahteva, da morajo vse dobrine, naj pridejo od koderkoli, služiti v korist bratstvu[97].

Člen 43

Bratje naj se varujejo vsakega dejanja, ki bi moglo škoditi bratski edinosti. “Če pa bi bil kak brat, ki bi hotel živeti po mesu in ne po duhu, naj ga bratje, s katerimi skupaj živi, ponižno in skrbno opomnijo, poučijo in posvarijo”[98].

Člen 44

Slabotnim, bolehnim in starejšim bratom morajo vsi bratje “streči, kakor bi želeli, da bi njim postregli”[99]. Zato naj vsi bratje, zlasti ministri in gvardijani, še posebno skrbe zanje, jih obiskujejo in jim pomagajo v njihovih osebnih potrebah, tako duhovnih kakor materialnih, in jim dajo občutiti hvaležnost[100].

Člen 45

1. Ministri in gvardijani naj se tesno povezani z brati, ki so jim zaupani, prizadevajo ustvariti bratstvo “kot družino, združeno v Kristusu”[101], v katerem predvsem iščejo in ljubijo Boga. Morajo jim biti zgled pri gojitvi kreposti in spolnjevanju redovnih zakonov in izročil[102].
2. Za pospeševanje odgovorne in dejavne pokorščine naj ministri in gvardijani poslušajo, celo zahtevajo in pospešujejo mnenje bratov, posameznih ali skupaj zbranih; vendar pa ostane trdna njihova oblast odločati in ukazovati, kaj je treba storiti[103].
3. Bratje naj ministrom in gvardijanom, ki jim je naloženo večje breme, radi pomagajo, povedo svoje mnenje in v duhu vere in z vsem srcem uresničijo v življenju njihove odločitve.

Člen 46

Gvardijan naj na krajevnem kapitlju skupaj z brati primerno uredi hišno življenje v prid resničnega, dejanskega in tesnega bratstva.

Člen 47

Za varstvo domačega življenja bratstva naj se v vseh hišah ohranja klavzura, kakor jo določajo statuti, vendar tako, da bo določen del hiše vedno prihranjen samo bratom[104].

Člen 48

1. Skupna obleka (habit) manjših bratov je po Vodilu in redovnem izročilu tunika s kapuco temnosive ali rjave barve in bel pas[105]. Bratje naj jo nosijo kot znamenje frančiškanskega življenja[106].
2. Pri rabi obleke in obutve naj bratje pazijo na uboštvo in ponižnost ter naj se vzdržijo vsega, kar diši po nečimrnosti[107].

Člen 49

Ministri in gvardijani ter vsi bratje naj zvesto skrbijo, da bodo za red pomembni dogodki poznani tako bratom kakor drugim.

Člen 50

Kjerkoli so bratje, naj se duhovno in pridno obiskujejo ter si medsebojno pomagajo[108]. Da bodo laže spolnili to zahtevo svetega Frančiška, naj bodo v Generalnih in posebnih statutih primerna določila o odnosih med raznimi ustanovami reda.

Člen 51

Bratje naj primerno in prijazno izkazujejo gostoljubje vsem, posebno bratom in sestram frančiškanske družine.

Člen 52

Da bo bratsko življenje v Jezusu Kristusu postalo kvas povezanosti med vsemi ljudmi, naj bratje prijazno sprejemajo prijatelje in sovražnike in z njimi dobrohotno ravnajo[109], če pridejo oni k nam ali mi k njim[110].

Člen 53

Bratje so dolžni izpričevati uboštvo in ljubezen s tem, da iz dobrin, danih v rabo bratstva, prispevajo za potrebe Cerkve, nudijo pomoč tistim, ki so v resnični stiski, in z ubogimi delijo dobrine[111] po predpisu posebnih statutov.

Člen 54

1. Ministri, gvardijani in drugi bratje naj v skladu s posebnimi statuti spolnjujejo družinske obveznosti do staršev, sorodnikov in dobrotnikov bratov ter jih vključujejo v molitve bratstva.
2. Za starše bratov, ki so v stiski, naj se določi pomoč glede na potrebo in po sodbi ministra in gvardijana.

Drugi naslov: Odnosi z vesoljno frančiškansko družino

Člen 55

1. Bratje naj se radi spominjajo, da se karizma, ki jo je Bog dal svetemu Frančišku, kaže in razodeva v vseh svojih mnogovrstnih sadovih tako pri manjših bratih kakor pri drugih članih frančiškanske družine.
2. Z vsemi močmi naj se bratje trudijo ohraniti in pospeševati celotni razvoj te frančiškanske karizme pri vseh, ki imajo duha svetega Frančiška, in naj izrabijo priložnosti za srečanja, da bi nudili pomoč pri skupnih prizadevanjih.
3. Skrbno je treba izbirati duhovne asistente katerekoli ustanove ali stopnje frančiškanske družine v skladu s predpisi splošnega in lastnega prava.

Člen 56

1. Ker so bratje v polnosti deležni iste karizme in imajo enake potrebe, naj marljivo skrbe za nune II. in III. reda svetega Frančiška[112].
2. Naloga prvega reda je, da ohranja duhovno edinost z nunami II. in III. reda in jo med njimi varuje in pospešuje njihove federacije, vendar tako, da je vedno varna samostojnost njihovega življenja, posebno vodstva.

Člen 57

1. Ministri izvajajo nad samostani nun, ki so pridruženi našemu redu po predpisu kanona 614, tisto oblast, ki je določena v njihovem pravu.
2. Provincialni ministri, ki imajo nalogo vizitirati samostane nun po predpisih njihovega prava, naj to nalogo opravijo v primernem času sami ali po svojih pooblaščencih.[113]

Člen 58

Da bi čim popolneje in učinkoviteje cvetelo v Cerkvi in v svetu kontemplativno življenje njihovih samostanov, naj duhovni asistenti pomagajo nunam, da bodo rasle v duhu molitve, živem pričevanju uboštva in misijonskem navdušenju.

Člen 59

Bratom in sestram regularnega III. reda kakor tudi svetnih ustanov in družb apostolskega življenja svetega Frančiška naj ministri in gvardijani skušajo nuditi duhovno pomoč in pospeševati sodelovanje pri evangelizacijskih delih, kolikor to svetuje potreba in dovoljuje zmožnost.

Člen 60

1. Prvemu redu je zaupana skrb za Frančiškov svetni red, ki prinaša v svet duha svetega Frančiška in je deležen življenja, pričevanja in poslanstva frančiškanske karizme, k čigar polnosti doprinaša lastni, potrebni in dopolnilni delež[114].
2. Manjši bratje naj tako cenijo Frančiškov svetni red, da mu s posebno skrbjo pomagajo ter gojijo med seboj vzajemno življenskost in medsebojno podporo, da si bo pridobil pristnega frančiškanskega duha in v svetu porasel posebno med mladimi[115].

Člen 61

1. Generalni in provincialni minister, ki imata oblast ustanavljati in vizitirati bratstva, izvajata višje vodstvo v Frančiškovem svetnem redu tako, kakor je določeno v Vodilu Frančiškovega svetnega reda in v lastnem pravu[116].
2. Bratje naj radi nudijo duhovno in pastoralno pomoč, kakor je predpisana v Vodilu in lastnem pravu Frančiškovega svetnega reda.

Člen 62

Duhovni asistenti naj skrbe, da bodo vsi bratje in sestre Frančiškovega svetnega reda zvesto posnemali svetega Frančiška in tako širili v svetu evangeljsko oznanilo in posebni način frančiškanske duhovnosti o bratstvu, pričevanju in služenju.

Člen 63

Provincialni ministri imajo pravico na ozemlju svoje province ustanavljati skupščine združenj vernikov, ki kakorkoli pripadajo redu. V ta namen morejo pooblastiti tudi druge brate; ravnati pa se je treba po določbah prava[117].

Četrto poglavje: “POPOTNIKI IN TUJCI NA TEM SVETU (1 Pt 2,11; RB 6,2)

Prvi naslov: Miroljubni in ponižni (prim. RB 3,11)

Člen 64

V hoji za Kristusom, “ki je sam sebe ponižal in bil pokoren do smrti”[118], in zvesti lastnemu poklicu k majhnosti, naj bratje “veselo in radostno”[119] hodijo po svetu kot služabniki in podrejeni vsem, miroljubni in ponižnega srca[120].

Člen 65

Zavedajoč se, da “človek toliko velja, kolikor velja pri Bogu in nič več”[121], naj bratje priznavajo Boga kot najvišje in edino dobro, trudijo naj se, da mu bodo vedno v vsem ugajali in radovoljno naj prenašajo, če jih ima kdo za neznatne, preproste in prezirane[122].

Člen 66

1. Da bi pristneje posnemali Odrešenikovo izničenje in ga jasneje razodevali[123], naj si bratje izberejo življenje in položaj majhnih v družbi in živijo vedno med njimi kot manjši; v tem družbenem položaju naj delajo za prihod božjega kraljestva[124].
2. S svojim načinom življenja naj se bratje kot bratstvo in kot posamezniki tako vedejo, da ne bodo nikogar odbijali od sebe, posebno ne tistih, ki so ponavadi socialno in duhovno zanemarjeni.

Člen 67

S stalno odpovedjo sebi[125] in v nenehnem spreobračanju k Bogu naj bodo bratje preroška podoba z zgledom svojega življenja ter tako pobijajo “lažne vrednote” naše dobe[126].

Člen 68

1. Bratje naj žive na tem svetu kot pospeševalci pravičnosti ter glasniki in graditelji miru[127], tako da premagujejo hudo s tem, da delajo dobro[128].
2. Z usti naj oznanjajo mir, globoko v srcu pa naj ga hranijo, tako da ne bodo nikogar izzivali k jezi in prepiru, ampak bodo vsi po njih poklicani nazaj k miru, krotkosti in prijaznosti[129].

Člen 69

1. Pri uveljavljanju pravic zatiranih naj bratje odklanjajo nasilno dejavnost in uporabljajo sredstva, ki so tudi najslabotnejšim na voljo[130].
2. V zavesti krutih nevarnosti, ki ogrožajo človeški rod, naj bratje ostro obtožujejo vsako vrsto vojne dejavnosti in oboroževalnega tekmovanja kot neizmerno nesrečo za svet in največjo žalitev revežev[131] ter naj ne varčujejo z napori in žrtvami za izgradnjo božjega kraljestva miru[132].

Člen 70

Brez vsakega strahu zaradi uboštva, ki so si ga izvolili in v radostnem življenju upanja v dano obljubo[133], pa tudi s pospeševanjem medsebojnega sprejemanja in dobrohotnosti med ljudmi, naj bodo bratje orodje sprave, ki jo je izpolnil Jezus Kristus na križu.

Člen 71

Po zgledu svetega Frančiška naj bratje kažejo čut spoštljivosti do narave, ki je danes povsod ogrožena[134], tako da se z njo v celoti pobratijo in jo naredijo koristno vsem ljudem v slavo Boga Stvarnika[135].

Drugi naslov: Naj si ničesar ne prilaste (prim. Mt 16,24; RB 6,1)

Člen 72

1. Po besedah Vodila[136] naj si bratje kot tujci in popotniki na tem svetu, ki so se odpovedali osebni lastnini, ne prilaste ne hiše, ne kraja, ne kake druge reči; zato naj sebe in vse, kar rabijo za življenje in delo, dajo v uboštvu in ponižnosti v službo Cerkvi in svetu.
2. Stavbe, ki so zgrajene za brate, in vse, kar si bratje priskrbe ali uporabljajo, naj bo v skladu z uboštvom glede na okoliščine krajev in časov[137].
3. Dobrine, ki so dane bratom v uporabo, je treba po zakoniti določbi posebnih statutov deliti v korist revežev.

Člen 73

Lastništvo stavb in dobrin, ki so potrebne za življenje in delo bratov, v resnici ostane v rokah tistih, ki jim bratje služijo, ali dobrotnikov ali Cerkve ali svetega sedeža.

Člen 74

1. Kandidat za red, ki ima časne dobrine naj pred začasnimi zaobljubami uredi tako, da si bo obdržal njihovo lastništvo; upravo, uporabo in uživanje pa naj za dobo začasne zaobljube z veljavno listino odstopi, komur sam hoče, le redu ne[138].
2. Če hoče iz upravičenega razloga spremeniti te določbe in glede časnih dobrin kar koli narediti, potrebuje dovoljenje provincialnega ministra po predpisih posebnih statutov[139].

Člen 75

1. V moči zaobljube uboštva se mora tisti, ki se misli slovesno zaobljubiti, pred zaobljubo pisno odreči z veljavo od dneva napravljene zaobljube lastništvu vseh dobrin, ki jih ima ali bi jih imel po zakonitem dedovanju[140], v prid kogarkoli hoče, predvsem pa v korist ubogih; na noben način ne sme sam sebi kaj pridržati[141].
2. Nihče izmed bratov naj si ne drzne tistega, ki se bo zaobljubil, kakorkoli nagovarjati, da bi njemu ali redu kaj prepustil[142].
3. Posebni statuti naj poskrbijo za vse, kar je potrebno, da bo odpoved imetju pred slovesnimi zaobljubami veljavna tudi po civilnem pravu od dneva zaobljube[143].

Tretji naslov: “Naj delajo zvesto in pobožno” (RB 5,1)

Člen 76

1. Resnično ubogi v duhu in po zgledu svetega Frančiška naj imajo bratje delo in služenje za božji dar[144], zato naj nastopajo kot manjši, ki naj se jih nihče ne boji, ker hočejo streči in ne gospodovati[145].
2. Prepričani, da je delo reden in poglaviten način, s katerim si poskrbe potrebno, naj vsi in posamezni bratje služijo ter “delajo zvesto in predano”[146] in bežijo pred lenobo, ki je “sovražnica duše”[147].

Člen 77

1. Bratje naj si prizadevajo biti delavni[148], svojemu poslu pa se morejo posvečati, “če ni v škodo zveličanju njihove duše in če ga morejo pošteno opravljati”[149].
2. Na nobeno delo, četudi so ga dolgo opravljali, naj se bratje ne navežejo, kakor da bi bilo njihovo; vedno naj bodo pripravljeni, da zapustijo kraje in začeta dela ter se lotijo novih potrebnih dejavnosti.

Člen 78

1. V svobodi, ki jim jo dovoljuje Vodilo glede izbire dela, naj bratje glede na čase, kraje in potrebe dajejo prednost tistemu delu, v katerem[150] se kaže pričevanje frančiškanskega življenja; posebno naj imajo pred očmi vidik solidarnosti in služenja ubogim[151].
2. Preskrba za življenje ne sme biti niti prvi namen niti edino merilo pri izbiranju dela[152]; bratje naj bodo pripravljeni celo brezplačno nuditi svoje usluge.

Člen 79

1. V izbiranju kakršnegakoli dela ali službe je treba upoštevati bodisi bratsko življenje, krajevno in provincialno, ki se mu ne sme odtegniti noben brat, bodisi zmožnosti vsakega, in to tako, da se delo prevzame in soodgovorno opravi v bratstvu in po predpisih posebnih statutov[153].
2. Kot plačilo za delo naj bratje sprejemajo, kar je potrebno, in to ponižno[154]. Vendar karkoli pridobe z lastnim delom ali glede na red, ali karkoli jim pripada zaradi pokojnine, podpore ali zavarovanja na kakršenkoli način, pripada bratstvu[155].

Člen 80

1. V naših bratstvih naj opravljajo hišna dela sami bratje, in sicer vsi bratje, kolikor je mogoče[156].
2. Kadar drugi delajo za bratstvo, je treba pravično spolnjevati predpise civilnih zakonov.

Člen 81

Kadar sadovi dela in druga sredstva ne zadoščajo za vzdrževanje bratstva, naj se bratje zatečejo h Gospodovi mizi[157] in “z zaupanjem gredo po miloščino”[158] po predpisih statutov[159].

Člen 82

1. Bratje naj uporabljajo denar, kot je primerno ubogim in s solidarno odgovornostjo do bratstva, “kakor se spodobi božjim služabnikom in prijateljem svetega uboštva”[160].
2. Pri rabi denarja, naj bodo bratje popolnoma odvisni od ministrov in gvardijanov. Naj ne prosijo samo za dovoljenje, ampak naj zvesto dajejo obračun o prejemkih in izdatkih.
3. Bratje, posebno ministri in gvardijani, naj se ogibajo vsakega kopičenja in naj imajo pred očmi potrebe revežev[161].

Peto poglavje: V TA NAMEN VAS JE BOG POSLAL PO VSEM SVETU (prim. EpO 9)

Prvi naslov: Bratje so poklicani k evangelizaciji

Člen 83

1. Kakor je Oče poslal Sina, tako so vsi bratje pod vodstvom Svetega Duha poslani oznanjat po vsem svetu evangelij vsemu stvarstvu, da bodo priče njegovemu oznanilu in bodo dali vedeti vsem, da ni nihče vsemogočen, razen Boga[162].
2. Vsi bratje naj sodelujejo pri evangelizacijskem delu vse Cerkve in po zgledu svetega Frančiška, ki je “z vsem svojim telesom govoril”[163], naj bodo pripravljeni sprejeti Gospodovo navdihnjenje[164], in kamorkoli so poklicani in poslani, naj z besedo in dejanjem spodbujajo vse narode s čistostjo svojega celotnega življenja[165].

Člen 84

Kjerkoli so in karkoli delajo, se morajo bratje posvetiti delu evangelizacije: tako v bratski skupnosti s kontemplativnim življenjem, spokornostjo in raznim delom za bratstvo; tako v človeški družbi z intelektualnimi in materialnimi opravili, s pastoralnim delom na župnijah in drugih cerkvenih ustanovah; in končno tako, da oznanjajo prihod božjega kraljestva s pričevanjem preproste frančiškanske navzočnosti[166].

Člen 85

Ko oznanjajo evangelij, naj bratje oznanjajo Jezusa Kristusa, in to križanega[167], in ne, da bi želeli kaj drugega, kakor da hodijo za njim, naj prinašajo vsem, ki jih srečajo, Gospodov mir in dobro[168] ter trdno upanje v boljši svet[169].

Člen 86

Kadar hočejo spodbujati ljudi k pokori[170], naj bratje najprej sami obrodijo vredne sadove pokore[171], vedoč, da ne more nihče evangelizirati, ne da bi privolil najprej v lastno evangeliziranje[172].

Člen 87

1. Vse bratstvo, to je red, provinca in hiša, pa tudi vsak brat, ne sme živeti samo zase, ampak mora koristiti drugim[173] in iskati z vsemi ljudmi isto bratsko povezanost, ki jo bratje gojijo med seboj[174].
2. Ker je ta bratska povezanost, oprta na molitev in pokoro, prvo in sijajno pričevanje za evangelij[175] ter preroško znamenje nove človeške družine, naj bo življenje bratov med ljudmi takšno, da bo vsak, ki jih vidi ali sliši, slavil in hvalil Očeta, ki je v nebesih.
3. Da bo Cerkev vedno bolj vidna kot zveličavni zakrament našega časa, naj bratje ustanavljajo skupnosti v okoliših revnih in v sekulariziranih področjih ter naj jih imajo za prednostna okolja evangelizacije.

Člen 88

Med vsemi člani frančiškanske družine naj bratje pospešujejo edinost in sodelovanje, da bodo tako mogli učinkoviteje oznanjati evangelij[176].

Drugi naslov: Načini evangelizacije

Člen 89

1. Pričevanje z življenjem ali tiho oznanjevanje božjega kraljestva je nekak začetek in prvi način evangelizacije[177] ter ga morejo in morajo kazati vsi bratje, tako kleriki kot laiki[178], pridigarji, govorniki ali “delavci”, mladi in starejši, zdravi in bolni[179], tako da v bratstvu spričujejo, da so kristjani s tem, da živijo kot manjši.
2. Pričevanje z besedo ali izrečno oznanjevanje[180] je drugi način evangelizacije; opravljajo ga tisti, ki z besedo in po službi oznanjajo ime in nauk, življenje in Obljubo, kraljestvo in skrivnost Jezusa iz Nazareta, božjega Sina.

A. Med ljudmi naj živijo kot podložni vsem in s tem pričujejo, da so kristjani. (prim. RnB 16,6)

Člen 90

Bratje naj kar najbolj cenijo katoliško vero, ki je božji dar, in naj svojo vero brez vsakega človeškega ozira pred vsemi izpovedujejo ponižno, trdno in veselo[181].

Člen 91

Razen majhnosti naj bratje ne prosijo ali sprejemajo nobenih privilegijev ne zase ne za bratstva[182]. Po besedah svetega Frančiška prinašajo bratje božji Cerkvi sad kot manjši, če vztrajajo v stanju lastne poklicanosti[183].

Člen 92

1. Živeč med kristjani naj se imajo bratje za dolžnike božjih dobrot, ki so jih prejeli in naj se z vsemi močmi trudijo, da bodo vsi v edinosti in ljubezni vztrajali v pravi veri in spokornosti[184].
2. Ker raste med narodi želja, da bi svojo vero izražali in obhajali na način, ki je prilagojen njihovi naravi[185], naj radi nudijo pomoč pri pospeševanju tega dela inkulturacije[186].

Člen 93

1. Potrudijo naj se spoštljivo prisluhniti drugim z nehlinjeno ljubeznijo in naj se radi učijo od ljudi, med katerimi živijo, posebno od revnih, ki so naši učitelji[187]; pripravljeni naj bodo za dialog z vsemi[188].
2. Znajo naj zaznavati semena Besede in skrito božjo navzočnost tako v današnjem svetu kakor tudi v mnogih prvinah drugih verstev in kultur[189]; njihovemu proučevanju naj se posvetijo z veliko spoštljivostjo.

Člen 94

Največjega pomena je in zato naj bratje pospešujejo evangelizacijo kultur; z njo bodo rastle resnične človeške vrednote na vseh področjih življenja, odstranjene pa bodo zlorabe, škodljive človeškemu dostojanstvu[190].

Člen 95

1. Povsod je treba gojiti ekumenskega duha, in kolikor dopuščajo razmere, iskati pota in sredstva za sodelovanje z vsemi kristjani[191], ostane pa v veljavi kan. 755.
2. S prijazno in spoštljivo navzočnostjo med verniki drugih verstev naj bratje delujejo z njimi pri izgradnji naroda, ki jim ga je Bog dal[192].
3. Kot posnemovalci svetega Frančiška in prvih misijonarjev reda naj bratje zelo skrbijo, da bodo ponižno šli in pobožno živeli med narodi islamske vere[193], za katero tudi ni vsemogočnega, razen Boga[194].

Člen 96

1. Bratje naj se popolnoma zavedajo važnosti in resnosti socialnih problemov, zato naj stalno raziskujejo in poučujejo cerkveni nauk o socialnem redu, družini in človeški osebi. Kritično naj tudi raziskujejo druge kulturne prvine, kolikor so uporabne za vzpostavitev dialoga za krščanski odgovor[195].
2. Ker živi še vedno velik del človeštva v pomanjkanju, krivičnosti in zatiranju, naj se bratje z vsemi ljudmi dobre volje posvetijo temu, da vzpostavijo v vstalem Kristusu družbo pravičnosti, svobode in miru[196] in potem, ki so pretehtali vzroke posameznih položajev, naj sodelujejo, ko gre za zadeve ljubezni, pravičnosti in mednarodne solidarnosti[197].
3. Tudi v Cerkvi in redu naj bratje ponižno in krepko sodelujejo za gojitev in spoštovanje pravic in človeškega dostojanstva vseh[198].

Člen 97

1. Po zgledu svetega Frančiška, ki ga je Bog povedel med gobavce, naj vsi in posamezni bratje dajejo prednost sodelovanju v korist na rob potisnjenih, revežev in zatiranih, stiskanih in bolnih[199] in ko se mudijo pri njih[200], naj jim veselo izkazujejo usmiljenje[201].
2. V bratski povezanosti z vsemi malimi na zemlji in z opazovanjem današnjega dogajanja glede položaja revežev[202] naj se bratje potrudijo, da se bodo sami reveži bolj zavedali lastnega človeškega dostojanstva ter bodo to dostojanstvo ohranjali in večali[203].

Člen 98

1. Kadar bratje srečajo velikaše, mogočneže in bogataše, naj jih ne prezirajo in ne sodijo[204], ampak naj jih človekoljubno opominjajo, naj delajo pokoro in da je treba vse dobro vračati Gospodu Bogu, ki je vedno navzoč v revežih[205].
2. Po zgledu svetega Frančiška naj gredo manjši bratje k ljudem, ki ogrožajo življenje in svobodo, da bi jim posredovali blagovest sprave, spreobrnjenja ter upanje v novo življenje[206].

Člen 99

Vera se ne poraja v človeških srcih s prepiranjem, ampak po delovanju Svetega Duha, ki deli vsakemu darove, kakor hoče[207]. Kadar ljudje nočejo sprejeti njihovega pričevanja, naj bratje zaupajo v molitev in potrpežljivost, in kadar jih “ne sprejmejo, naj bežijo v druge dežele in tam z božjim blagoslovom delajo pokoro”[208].

B. “Ko bodo videli, da Gospodu ugaja, naj oznanjajo božjo besedo” (RnB 16,7)

Člen 100

Bratje, ki jim je Gospod dal milost pridiganja, naj tako oznanjajo veselo oznanilo odrešenja, da bodo vse učili bati se in ljubiti Stvarnika nebes in zemlje ter delati pokoro s tem, da bodo neokrnjeno in zvesto podajali Kristusovo skrivnost[209].

Člen 101

1. Bratje, ki imajo sveti red, lahko povsod pridigajo, držeč se tega, kar zahteva pravo. Bratje laiki, ki jih je potrdil njihov minister, smejo povsod pridigati našim bratom, z izjemo liturgične homilije, in tudi vernikom-laikom po predpisih škofovske konference[210].
2. Služabnike besede in vse bogoslovce je treba vzgajati z največjo skrbnostjo, da bodo mogli drugim dajati duha in življenje[211].
3. Ministri naj redovne kandidate za službo besede izprašajo po predpisih splošnega ali lastnega prava, in če so sposobni, naj jih potrdijo[212].
4. Za pridiganje bratom v njihovih cerkvah ali oratorijih je potrebno dovoljenje ministra ali gvardijana[213].

Člen 102

1. Oznanjevanje besede v korist in spodbudo ljudstva[214] naj ima za izhodišče Sveto pismo po izročilu Cerkve in naj bo v življenjski povezavi s potrebami in položajem ljudi.
2. Da bo pridiganje zares preroško je treba pridno preiskovati znamenja časa in jih razlagati v luči evangelija[215].

Člen 103

1. Sveti Duh govori v srcih poslušalcev, zato naj bratje pridigajo s čistimi in jasnimi besedami ter kratko o krepostih in napakah današnjega časa[216].
2. Pri pridiganju naj se bratje spominjajo, da ljudje rajši poslušajo pričevalce kot učitelje, učitelje pa poslušajo samo takrat, če so tudi pričevalci; naj torej pridigajo predvsem sami sebi[217].

Člen 104

Ko oznanjajo evangelij, naj bratje delajo potrpežljivo in ponižno, ter naj kažejo veliko spoštovanje do vesti vseh; ogibajo naj se vsakega videza prozelitizma in naj od poslušalcev ne želijo nič drugega razen tega, kar jim je dal Gospod.[218]

Člen 105

1. Bratje, ki jim je bila zaupana pridigarska služba, naj bodo prežeti z neutrudljivo vnemo in naj se posvetijo skrbno in nenehno, bodi prilično ali neprilično, oznanjevanju božje besede v krajevnih Cerkvah, vendar ne proti volji škofa[219].
2. Po starodavnem izročilu reda naj bratje pomagajo krajevnim Cerkvam s tem, da širijo Sveto pismo in katoliško vero s primernimi sredstvi, ki so prilagojena osebam in časom.

Člen 106

Bratje naj posebno skrbijo, da bodo pomagali pri katehetskem pouku.

Člen 107

Služabniki besede naj pri ljudskih pridigah, ki so jih od začetka reda zelo cenili, posvečajo pozornost preprostim in neizobraženim, ter jim podajajo na zanje primeren način evangeljske resnice.

Člen 108

Dalje naj bratje pomagajo in pospešujejo posvetitev vsake osebe; duhovniki pa posebno v službi zakramenta sprave.

Člen 109

1. Bratje naj se poslužujejo sredstev družbenega obveščanja za evangelizacijo in človeški napredek ter se pripravljajo na zadovoljiv način, ki je tudi v skladu z našo karizmo in stanom. Vendar naj bratje ne pozabljajo, da ima duh majhnosti večjo učinkovitost pri širjenju božje besede.
2. Bratje potrebujejo dovoljenje svojega ministra, da lahko izdajajo spise, ki obravnavajo verska in nravna vprašanja[220].

Člen 110

Bratje strokovnjaki, zlasti v bogoslovnih znanostih, katerih delo veliko koristi nalogi evangelizacije, uživajo v našem redu zakonito svobodo pri svojem raziskovanju in v skladu s tem, kar zahteva pravo, smejo svoje izsledke objavljati “v resnični ljubezni”[221]; so pa dolžni pokorščino cerkvenemu učiteljstvu.

Tretji naslov: Ureditev evangelizacijske službe

Člen 111

Naš red more sprejeti vsa dela, ki pospešujejo evangelizacijsko delovanje, ki ga naj opravlja božje ljudstvo in ki je v skladu s stanom našega bratstva in majhnosti.

Člen 112

1. Naloga generalnih in provincialnih kapitljev je, da raziščejo, ali dejavnost reda glede izbora, konkretnih oblik delovanja in pričevalne moči ustreza zahtevam sedanjega časa in frančiškanski evangelizacijski dejavnosti, in da določi primerna pota in smeri za pospeševanje apostolata.
2. Krajevni kapitlji naj po posvetovanju določijo dejavnosti, ki naj jih bratje sprejmejo glede na resnične potrebe ljudi, Cerkve, reda in posameznih bratov; vendar imajo ministri in gvardijani oblast odločati in ukazovati, katera dela naj izberejo in katerim bratom naj jih zaupajo.

Člen 113

V Generalnih in posebnih statutih naj bo določeno, kar zadeva sprejemanje, vodstvo, razdelitev in odpoved službam ali delom evangelizacije.

Člen 114

1. Dolžnost konferenc provincialnih ministrov je koordinirati dela, ki jih prevzamejo province, da bi jih v bratski vzajemnosti opravljale, čeprav ostane nedotaknjena njihova samostojnost, in da najdejo primerne načine za pospeševanje tega sodelovanja.
2. Ministri naj radi in koristno sodelujejo pri konferencah višjih predstojnikov, da bi drug drugemu pomagali in vzpostavili tesen odnos s škofovskimi konferencami in tudi s posameznimi škofi ter še izboljšali koordinacijo del in dejavnosti; pravtako naj pustijo bratom sodelovati pri tistih dejavnostih, ki služijo vzgoji redovnikov[222].

Člen 115

1. Bratje, ki so dodeljeni v pomoč krajevnim Cerkvam, naj radi pomagajo škofom in njihovim sodelavcem pri izvrševanju pastoralnih načrtov, posebno tistih, ki so v skladu z našo frančiškansko karizmo.
2. Da bi bilo naše bratstvo preroško pri opravljanju evangelizacijskega dela, naj bo bratom srčna zadeva zaživeti frančiškansko karizmo v novih oblikah v skladu z mišljenjem Cerkve in v povezanosti z življenjem bratstva[223].

Četrti naslov: Misijonska evangelizacija

Člen 116

1. Vse naše bratstvo je misijonsko in ima delež pri poslanstvu Cerkve po zgledu svetega Frančiška in po njegovi v Vodilu izraženi volji[224]. V zavesti lastne odgovornosti naj torej vsak brat prevzame svoj delež v misijonskem delu.
2. Bratje naj si prizadevajo prilagoditi red značaju vsakega naroda in naj ga takoj od začetka širijo po vsem svetu; skrbijo naj, da se bo red vključil v krajevne Cerkve[225].

Člen 117

1. V našem redu se imenujejo misijonarji tisti bratje, ki se v soglasju z Vodilom po božjem navdihu hočejo posvetiti izpolnjevanju misijonske evangelizacije in jih pošlje pristojen minister[226].
2. Namen misijonske evangelizacije je prinesti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa med narode ali skupnosti, v katerih še ni bilo slišati veselega oznanila, pa tudi pomagati tistim, ki so sprejeli evangelij, pri izgraditvi krajevne Cerkve.
3. Misijonska evangelizacija ostane potrebna v vseh krajevnih Cerkvah, dokler niso dokončno zgrajene ali znova postavljene v prvotno čilost z uporabo moči in potrebnih sredstev.

Člen 118

1. “Katerikoli bratje, ki bi po božjem navdihu hoteli iti med nevernike, naj prosijo za dovoljenje svoje provincialne ministre”[227], ki jim pripada soditi o njihovi sposobnosti in primernosti, da jih pošljejo[228].
2. Posamezni bratje naj med verniki gojijo zavest misijonske odgovornosti[229].

Člen 119

1. Oblast vodenja misijonske evangelizacije v redu ima generalni minister s svojim definitorijem.
2. Generalni minister naj posebno skrbi za brate misijonarje in za misijonsko delo reda; enako skrb naj imajo tudi provincialni ministri v svojih provincah[230].
3. Dolžnost generalnega ministra je pospeševati, voditi in koordinirati pobude in dela, ki zadevajo misijonsko delovanje po smernicah generalnega kapitlja in po predpisih Generalnih statutov.

Člen 120

1. S privoljenjem svojega definitorija ima generalni minister pravico sprejemati za red novo misijonsko delo, ki ga ponuja bodisi sveti sedež bodisi krajevni ordinarij, in sklepati potrebne dogovore[231].
2. Generalni ali posebni statuti naj poskrbijo za drugo glede pristojnosti sprejemanja misijonskih nalog in pobud ter pošiljanja bratov na misijonsko delo, kakor tudi glede služb za pospeševanje misijonske dejavnosti reda na katerikoli stopnji in načinu.

Člen 121

1. Provincialni ministri naj skrbe, da si bodo misijonarji pridobili potrebno vzgojo, tako da bodo zmožni učinkoviteje zadostiti zahtevam bodoče službe.
2. Zaradi hitrosti časa in globokih sprememb v družbi se morajo misijonarji izpopolnjevati, da bodo vedno ustrezali zahtevam službe. Dolžnost ministrov je poskrbeti, da so vsi misijonarji deležni tega izpopolnjevanja s primernimi programi trajne vzgoje[232].

Peti naslov: Sveta dežela

Člen 122

Bratom naj bo zelo pri srcu Dežela, ki sta jo s svojim zemeljskim življenjem posvetila božji Sin in njegova ubožna Mati in ki jo je imel v časti sveti Frančišek; v njej naj bodo še posebej priče za evangelij Jezusa Kristusa in njegovo kraljestvo miru.

Člen 123

1. Naloga varstva Svete dežele, ki jo je sveti sedež zaupal našemu redu, je v tem: čuvati svete kraje, v njih voditi bogoslužje, gojiti pobožnost romarjev, izvajati tam delo evangelizacije, opravljati pastoralno dejavnost v skladu z duhovnostjo reda ter ustanavljati in opravljati apostolska dela.
2. Kustodija Svete dežele je mednarodna enota, ki jo vodi kustos ali gvardijan Gore Sion; izvoli ga generalni definitorij za šest let. Upravlja jo z redno oblastjo po predpisih Generalnih konstitucij in statutov.

Člen 124

Z vso skrbnostjo naj se goji mednarodni značaj Svete dežele in vsaka provinca naj skrbi, da bo vedno imela v njej kakega brata.

Člen 125

Vse redovne province naj pospešujejo dejavnost komisarjev za Sveto deželo po predpisih Generalnih statutov.

Šesto poglavje: “HREPENETI MORAJO PO GOSPODOVEM DUHU IN NJEGOVI SVETI DELAVNOSTI” (RB 10,8)

Prvi naslov: Temelji vzgoje

Člen 126

Namen frančiškanske vzgoje je, da bi vsi bratje in kandidati, po navdihu Svetega Duha[233], mogli v svetu svojega časa stalno slediti Kristusu po načinu življenja in Vodilu svetega Frančiška.

Člen 127

1. Vzgoja bratov mora biti hkrati človeška, krščanska in frančiškanska[234].
2. Ker mora vzgoja voditi brate k popolni človeški zrelosti, je treba člane tako vzgajati, da bodo mogli skladno razvijati svoje telesne, duševne, nravne in umske sposobnosti ter se pripraviti na dejavno udeležbo v družbenem življenju[235].
3. Ker naj se bratje iz dneva v dan spreobračajo in spolnjujejo zahteve krsta, naj ima vzgoja predvsem krščanski značaj in naj pospešuje življenje z Bogom, ljudmi in drugimi stvarmi ter goji čut za cerkveno skupnost, ekumenizem in apostolsko služenje[236].
4. Naloga vzgoje je najprej razložiti in preizkusiti frančiškanski način življenja po evangeliju in navajati k bratskemu življenju in miselnosti majhnosti, uboštva in dela, kakor tudi pogled na evangelizacijo in poslanstvo v našem redu[237].

Člen 128

Da bo frančiškanska vzgoja celostna, se mora ozirati ne le na celotnega človeka, ampak tudi na posamezne vidike njegovega poklica, predvsem na dinamični odnos med njegovo osebno in družbeno razsežnostjo[238].

Člen 129

1. Pri vzgoji je treba zelo spoštovati božjo skrivnost, ki je v vsaki osebi s posebnimi darovi. Treba jo je vzgojiti za bratstvo z osebnim spremljanjem in dialogom[239].
2. Da bo primerna vzgoja trajna, je treba prebuditi in razviti čut odgovornosti, da se bo vsakdo naučil “pametno uporabljati svobodo in iz lastne volje vneto” delati v bratstvu[240]; gojiti je treba tudi zdravega kritičnega duha za presojo dogodkov[241].

Člen 130

Vzgojno okolje naj bo pravo in pristno in prežeto s potrebno domačnostjo v bratstvu[242]; upoštevati je treba dano stvarnost vsake kulture in časa, v katerem nekdo dejansko živi[243].

Člen 131

1. Vzgoja naj bo odprta novim oblikam življenja in služenja, ki jih navdihuje frančiškanski pogled na svet in človeka[244].
2. Kjer okoliščine kraja svetujejo, naj bo vzgoja odprta tako, da bo pospeševala skupno korist z drugimi člani frančiškanske družine[245].

Člen 132

Da bodo bratje usposobljeni za zahteve bratske skupnosti ter služenja ljudem in solidarnosti z ubogimi, si morajo postopoma pridobiti gospostvo nad seboj z odpovedjo samemu sebi po Kristusovem zgledu[246]. Zato je treba imeti disciplino za nujen del celotne vzgoje[247].

Člen 133

Vzgoja v redu mora biti organska, postopna in povezana, zato naj Generalni in posebni statuti določijo primerna sredstva, službe in naloge.

Člen 134

Generalni minister ima s svojim definitorijem oblast v redu voditi in nadzorovati vzgojo.

Drugi naslov: Trajna vzgoja

Člen 135

Trajna vzgoja (stalno oblikovanje, formatio continua) bratov je pot vsega življenja, tako osebnega kot skupnega, na kateri se neprestano razvijajo lastni talenti, evangeljsko pričevanje in lastno odločanje po zgledu svetega Frančiška, ki nas nenehno vabi, naj vsak dan vedno znova začenjamo “delati dobro”[248].

Člen 136

Trajna vzgoja naj temelji v frančiškanski duhovnosti in naj ima vedno pred očmi celotno razsežnost manjšega brata; tako bo mogla pospeševati njegov osebni, duhovni, znanstveni, poklicni in službeni napredek[249].

Člen 137

1. Dolžnost vsakega brata kot dokončno odgovornega in odločujočega je ta, da skrbi in se trudi za lastno trajno vzgojo[250].
2. Ker je prav krajevno bratstvo prvenstveno središče trajne vzgoje, je naloga vsakega brata in predvsem gvardijana prizadevati si, da redno življenje bratstva pospešuje vzgojno dejavnost[251].
3. Dolžnost vseh ministrov in gvardijanov ob pomoči kapitljev vsake vrste je pospeševati in voditi trajno vzgojo in oskrbeti potrebne pripomočke po predpisih statutov[252].

Tretji naslov: Vzgojitelji

Člen 138

Odgovornost za vzgojo nosijo vsi bratje, za ves red predvsem generalni minister, za province ali druge enote reda pa pristojni ministri.

Člen 139

1. Pri uvajanju primerne vzgoje naj se provincialno bratstvo zaveda, da je vzgojna skupnost, saj je življenjski zgled vseh bratov province največjega pomena za gojitev frančiškanskih vrednot pri vseh.
2. Tako za trajno vzgojo kot za pastoralno skrb za poklice in za začetno vzgojo so po svoji službi vzgojitelji v provinci tisti bratje, ki so za to izrečno določeni po predpisih statutov. Za to težko in odgovorno delo je treba izbrati sposobne in v frančiškanskem življenju izredno zrele brate.

Člen 140

1. Bratstvo vzgojne hiše je velike važnosti za začetno vzgojo. Zato naj ga sestavljajo bratje, ki se zavedajo lastne odgovornosti za vzgojo in bodo pomagali vzgajati kandidate v frančiškanskem življenju[253].
2. Odgovornost za začetno vzgojo vsekakor zadeva vse brate, ki pripadajo vzgojnim hišam, v strogem pomenu besede pa je to naloga magistra ali rektorja in zbora vzgojiteljev, če ta obstaja, tako da vsak s svoje strani sodeluje po predpisih statutov.
3. V vzgojni hiši naj magister ali rektor skupaj z brati v hiši ali zborom vzgojiteljev, če je, vodi vso vzgojo in usklaja vzgojno dejavnost, pri tem pa naj upošteva celotno bratstvo, katerega pravo vodstvo pripada gvardijanu.

Člen 141

1. Na vsaki stopnji začetne vzgoje naj vzgojitelj spremlja vsakega, ki ga je treba vzgojiti, na njegovi poti[254].
2. V najtesnejši povezavi duha in dela naj vzgojitelji skrbijo, da bodo navajali gojence k aktivnemu sodelovanju pri lastni vzgoji[255].

Člen 142

V zadevnih statutih naj red in province sestavijo programe za pripravo vzgojiteljev in učiteljev, poskrbijo naj za njihovo trajno vzgojo in jim nudijo potrebna sredstva za izpolnjevanje naloženega dela[256].

Člen 143

Tisti, ki so zadolženi za vzgojo v redu, v provincah in konferencah provincialnih ministrov, naj se med seboj posvetujejo, pretehtavajo lastne izkušnje, gojijo medsebojno sodelovanje in pospešujejo s pomočjo skupnih kriterijev enotnost usmerjanja[257].

Četrti naslov: Pastoralna skrb za poklice

Člen 144

Vsi bratje, ki skrbijo za poklice v pastorali, naj osveščajo božje ljudstvo glede na poklic vseh in naj pomagajo tistim, ki pridejo k nam, da bi vključili svoj sklep v božje kraljestvo[258].

Člen 145

1. Bratje naj se zavedajo tudi privlačne moči svetega Frančiška in si prizadevajo, da bodo odkrivali vsem ljudem način njegovega življenja in vrednote kot temeljno prvino našega poklica, in naj tako goreče, pristno in radostno živijo, da bodo oni mogli izbrati to življenje in tako živeti[259].
2. Vsa bratstva in vsi posamezni bratje so odgovorni za pospeševanje in vzdrževanje novih poklicev[260].
3. Za poklice je treba pastoralno skrbeti v povezavi z drugimi delavci za poklice v krajevnih Cerkvah, zlasti z drugimi delavci frančiškanske družine[261].

Člen 146

1. Skrbno je treba gojiti kali poklica tistih, ki dajejo upanje, da bodo stopili v frančiškansko družino, pa naj živijo v lastnih družinah, v naših semeniščih ali drugih ustanovah[262].
2. Namen te skrbi naj bo predvsem gojiti in pospeševati v aspirantih človeško in versko zrelost[263].

Člen 147

Statuti naj določijo, kakšna naj bo animacija in koordinacija dela za poklice.

Peti naslov: Začetna vzgoja

Člen 148

1. Začetna vzgoja se začne z dnem, ko je kandidat sprejet v postulat v našem redu, in traja do dneva njegovega dokončnega sklepa, ki ga potrdijo slovesne zaobljube.
2. Začetna vzgoja v redu ima tri stopnje: postulat, noviciat in čas začasnih zaobljub.

Člen 149

Postulat se imenuje čas, ko kandidat prosi za sprejem v naše življenje z namenom, da se primerno pripravi na noviciat; provincialno bratstvo pa po primernem medsebojnem spoznavanju[264], pretehta svoj odgovor o njegovem vstopu v noviciat.

Člen 150

Da bi dosegli namene postulata, naj bratje pomagajo kandidatu pri spoznavanju samega sebe, pri osnovni krščanski vzgoji, če jo je treba dopolniti, pri raziskovanju notranjih razlogov lastnega poklica ter v postopnem prisvajanju in izkustvu frančiškanskega življenja[265].

Člen 151

Generalni in posebni statuti naj določijo pogoje za vstop, čas, načine in izvajanje postulata, pri čemer naj upoštevajo to, kar zahteva pravo[266].

Člen 152

Noviciat, s katerim se začne življenje v redu, je doba intenzivnejše vzgoje. Usmerjen naj bo v to, da novici spoznajo in izkusijo način življenja svetega Frančiška in si z njegovim duhom globlje izobrazijo duha in srce, tako da bodo bolj cenili božji poklic in bosta njihov namen in sposobnost s tem dobila potrditev[267].

Člen 153

1. Da bodo globlje spoznali frančiškansko življenje naj se novici poprimejo študija Vodila in drugih spisov svetega Frančiška ter frančiškanskih virov, kakor tudi Generalnih konstitucij ter Generalnih in posebnih statutov, zgodovine reda in province[268].
2. Da bodo globlje izkusili frančiškansko življenje, naj se novici posvetijo vajam premišljevanja, spokornosti, uboštva, bratstva, dela in ponižnega služenja revežem današnjega časa v hiši ali zunaj nje po predpisih posebnih statutov[269].

Člen 154

1. Vzgoja novicev naj bo celostna, tako da se bo njihova vzgojna pot razvila s postopno in aktivno udeležbo v življenju krajevne Cerkve in družbe[270].
2. Za dopolnitev vzgoje novicev morejo ministri, po predpisih statutov določiti več dob za vaje v apostolatu, ki se opravijo zunaj skupnosti noviciata, pri čemer upoštevajo predpise prava, samo da noviciat ne traja več kot dve leti[271].

Člen 155

Glede sprejema, vzgoje, odslovitve, kraja, časa, vodstva in veljavnosti noviciata se je treba ravnati po splošnem in lastnem pravu[272].

Člen 156

1. Po končanem noviciatu naj se novicu, če velja za sposobnega, dovolijo začasne zaobljube; s temi zaobljubami postane član reda[273].
2. Provincialni minister ima s posvetovalnim glasom svojega definitorija, ki je potreben za veljavnost, pravico dovoliti novicu pristop k prvim zaobljubam[274].
3. Glede časa in pogojev začasnih zaobljub je treba upoštevati splošno in lastno pravo[275].

Člen 157

Čas začasnih zaobljub je doba, ko se spopolnjuje vzgoja za bogatejše življenje, ki je lastno redu, in za primernejšo uresničitev njegovega poslanstva, medtem ko se bratje pripravljajo na slovesne zaobljube[276].

Člen 158

1. Bratje z začasnimi zaobljubami morajo nadaljevati s posebno frančiškansko vzgojo v njenih raznoterih pogledih, teoretično in praktično, in če se zdi primerno, v povezavi z drugimi člani frančiškanske družine[277].
2. Te vrste vzgojo je treba dati vsem bratom po predpisih Generalnih in posebnih statutov; v njih je treba določiti pogoje, čas in način.

Člen 159

1. Potem ko je pravilno potekel čas začasnih zaobljub, naj bratje, ki sami prosijo in veljajo za sposobne, dobijo dovoljenje za pristop k slovesnim zaobljubam; s tem se dokončno včlanijo v red[278].
2. Provincialni minister ima s posvetovalnim glasom svojega definitorija, ki je potreben za veljavnost, pravico dovoliti bratom pristop k slovesnim zaobljubam.
3. O času in pogojih slovesnih zaobljub se je treba ravnati po splošnem in lastnem pravu[279].

Šesti naslov: Drugi vidiki vzgoje

A. Znanstvena in tehnična vzgoja

Člen 160

1. Vsi bratje naj prejmejo zadostno izobrazbo v filozofiji, teologiji, pastoralki in v znanostih ali veščinah po svojih darovih, da bodo bolj koristili izgradnji božjega kraljestva[280].
2. Izredni statuti naj obravnavajo način te vrste vzgoje.

Člen 161

Da bo mogel red bolje spolniti svoje poslanstvo, naj vsaka provinca zelo skrbi ne le za frančiškansko vzgojo članov, ampak tudi za njihovo znanstveno in tehnično izobrazbo glede na potrebe Cerkve, reda in province in glede na milost za delo, ki jo je vsakdo prejel[281].

Člen 162

Bratje naj se v skladu s svojimi sposobnostmi resno posvečajo študiju, tako da bodo z odprtim duhom sledili napredku znanosti in tehnike ter bodo dobro pripravljeni lahko oznanjali evangelij in ustrezali kulturi današnjega časa[282].

B. Vzgoja za službe

Člen 163

Bratje, ki so poklicani v katerokoli cerkveno službo, morajo biti vzgojeni s potrebnimi tečaji ter s priložnostnim duhovnim in pastoralnim uvajanjem, pri čemer se je treba ravnati po tem, kar zahteva pravo[283].

Člen 164

Vzgojo za službe in svete redove naj navdihuje frančiškanski duh, tako da bodo službe potekale v zvestobi temu duhu[284].

Člen 165

Lastni provincialni minister ima pravico dati bratom dovoljenje za pristop k službam in svetim redovom v skladu s pravnimi predpisi[285].

Sedmi naslov: Gojitev študija v redu

Člen 166

1. V redu in provincah je treba s posebno skrbnostjo pospeševati in spopolnjevati frančiškanski, filozofski in teološki študij.
2. Kar najbolj je treba poskrbeti, da bodo vzgojeni strokovnjaki – predavatelji duhovnosti, frančiškanske zgodovine, filozofije in teologije, ki bodo v duhu svetega Frančiška in drugih redovnih učiteljev dajali duha in življenje[286].

Člen 167

1. Red manjših bratov ima pravico in dolžnost imeti lastne šole, ki so pod generalnim ali provincialnim, medprovincialnim ali tudi medfrančiškanskim vodstvom[287].
2. Red manjših bratov ima pravico in dolžnost imeti lastne šole za kandidate, ki se pripravljajo na svete redove, pa tudi lastne višje ustanove za verske znanosti.
3. Redovne šole se morajo ravnati po predpisih, ki so določeni v splošnem in lastnem pravu[288].

Sedmo poglavje: “BRATJE SO DOLŽNI UBOGATI BRATA FRANČIŠKA IN NJEGOVE NASLEDNIKE” (RB 1,3)

Ureditev in vodstvo reda: Uprava dobrin

Prvi del: UREDITEV IN VODSTVO REDA NA SPLOŠNO

Prvi naslov: Ureditev reda

Člen 168

Red manjših bratov sestavljajo bratje, člani provinc ali kustodij; vodi jih generalni minister s svojim definitorijem po predpisih splošnega in lastnega prava.

Člen 169

1. Provinca je temeljna enota za življenje in poslanstvo reda; sestavljajo jo bratje, ki so vanjo včlanjeni in prebivajo v hišah, vodi pa jih provincialni minister s svojim definitorijem po predpisih splošnega in lastnega prava.
2. Zaradi izročila se provinca svetih krajev imenuje kustodija Svete dežele; njen posebni značaj določajo lastni statuti.

Člen 170

1. Za ustanovitev, delitev, združenje ali ukinitev provinc je pristojen generalni minister s privolitvijo svojega definitorija[289].
2. Novo provinco je mogoče ustanoviti, če ima po sodbi generalnega definitorija v ta namen vse elemente, potrebne za življenje in poslanstvo reda, po predpisih teh Generalnih konstitucij in statutov.

Člen 171

1. Zaradi posebnih okoliščin lahko generalni minister na predlog zadevnih provincialnih definitorijev več hiš ali skupin bratov, potem ko je slišal mnenje prizadetih in prejel privolitev svojega definitorija, ustanovi samostojno ali odvisno kustodijo, ki jo vodi kustos.
2. Če ni izrečno kaj drugega predpisanega, je samostojna kustodija, ki zaradi posebnih okoliščin še ne more biti provinca, enakovredna provinci, in kar je rečeno v Konstitucijah o provincah in njihovem vodstvu, velja o samostojni kustodiji in njenem vodstvu.

Člen 172

Za ustanavljanje drugih enot zaradi zahtev življenja in dejavnosti reda se je treba ravnati po predpisih Generalnih statutov.

Drugi naslov: O nosilcih oblasti v redu in o službah na splošno

Člen 173

Vrhovno oblast v redu ima generalni kapitelj, v provinci provincialni kapitelj, v samostojni kustodiji pa kustodijski kapitelj, po predpisih teh Konstitucij in Generalnih statutov[290].

Člen 174

Višji predstojniki v redu so: generalni minister, provincialni minister, kustos Svete dežele, kustos samostojne kustodije in njihovi vikarji[291].

Člen 175

1. Generalni minister ima redno oblast nad vsemi in posameznimi brati kakor tudi nad provincami in hišami. Po določbah splošnega in lastnega prava jo izvaja sam ali s svojim definitorijem ali s plenarnim svetom reda[292].
2. Provinco ali samostojno kustodijo vodi z redno oblastjo provincialni minister ali kustos samostojne kustodije sam ali s svojim definitorijem oziroma zborom svetovalcev po določbah splošnega in lastnega prava reda[293].
3. Gvardijan vodi z redno oblastjo hišo po predpisih teh Konstitucij in statutov sam ali s krajevnim kapitljem, pa tudi z diskretorijem, če je, v primerih, ki jih določa pravo.

Člen 176

1. V primerih, ki v moči splošnega ali lastnega prava zahtevajo privolitev sveta, neveljavno ravna tako generalni kot provincialni minister proti izidu glasovanja generalnega ali provincialnega definitorija, in gvardijan proti glasovanju krajevnega kapitlja ali diskretorija.
2. Kadar se zahteva samo mnenje, da veljavno ravnajo, morajo ministri in gvardijani poizvedeti za mnenje svojega definitorija, krajevnega kapitlja ali diskretorija; niso pa ga dolžni sprejeti, če menijo, da je treba o stvari drugače odločiti. Če je zadeva nujna, morejo vprašati za svet tudi posamič in pisno ali preko drugih sredstev družbenih občil[294].

Člen 177

Tudi ko pravo ne zahteva privolitve ali mnenja, naj ministri in gvardijani radi poslušajo brate v zadevah, ki se tičejo bratstva, in čeprav imajo v takih primerih sami pravico odločanja, naj zlahka ne odstopajo od soglasnega mnenja bratov[295].

Člen 178

1. V redu so vodstvene službe: služba generalnega ministra, generalnega vikarja, generalnih definitorjev, generalnega vizitatorja in delegata, provincialnega ministra, provincialnega vikarja in provincialnih definitorjev, kustosa, vikarja in diskretov Svete dežele, gvardijana, vikarja in diskretov hiš.
2. Druge službe niso vodstvene, ampak službe v širšem pomenu ali naloge.
3. Vse službe se podeljujejo po predpisih splošnega in lastnega prava.

Člen 179

Provincialni minister in drugi nosilci provincialnih služb ne morejo istočasno biti nosilci služb generalne kurije.

Člen 180

Brez posveta z bratstvom in brez dovoljenja pristojnega ministra ali gvardijana ni mogoče sprejeti nobene službe ali naloge, ki jo je treba opravljati izven reda.

Tretji naslov: Podeljevanje, opravljanje in prenehanje služb

Člen 181

1. Službe in naloge v redu se podeljujejo ali s pravilno potrjeno izvolitvijo ali s prošnjo (postulacijo) po predpisih prava, ki jo dopusti generalni minister s privolitvijo svojega definitorija, ali z imenovanjem, pred katerim mora biti ustrezen posvet[296].
2. V redu je trojen način glasovanja: z listki, s kroglicami in z ustnim pristankom.
3. Reden način volitev je kapitelj ali kapitularni kongres; izreden način pa kongres tako generalnega kot provincialnega definitorija po Konstitucijah in statutih.
4. V duhu soodgovornosti in bratskega služenja morajo bratje sprejeti izvolitev za službe, o katerih govori člen 178.[297]

Člen 182

Za službe in naloge v redu so sposobni vsi bratje s slovesno zaobljubo, če le spolnjujejo pogoje in imajo lastnosti, ki jih zahtevata bodisi splošno bodisi lastno pravo reda.

Člen 183

1. Za veljavno podeljeno službo generalnega ministra se zahteva, da ima kandidat vsaj deset let slovesne zaobljube; za višje predstojnike pa se zahteva, da imajo vsaj pet let slovesne zaobljube[298].
2. Druge službe je treba podeliti po statutih, pri čemer se upošteva splošno pravo.

Člen 184

1. Če ni drugače določeno, ne more tisti, ki ga je izvolil kapitelj ali definitorij, opravljati nobene oblasti, dokler ga ne potrdi predsednik volitev; ta pa naj praviloma izvoljenega takoj potrdi, če je sposoben in ni nobenega nasprotnega razloga.
2. Če pripada potrditev predsedniku volitev in je sam izvoljen za službo, ima pravico potrditi ga volilec, ki je najstarejši po prvih zaobljubah.

Člen 185

1. Ministri in gvardijani naj ponižno izvajajo služenje oblasti. Pri opravljanju služb naj v učljivosti do božje volje vodijo brate kot božje otroke ter pospešujejo njihovo prostovoljno pokorščino s spoštovanjem človeške osebe[299].
2. Vsi bratje, ki opravljajo kako službo ali nalogo, naj se vedno spominjajo obveznosti naravne ali zaupane tajnosti.

Člen 186

1. Ministri morajo osebno izpovedati vero po besedilu, ki ga je potrdil apostolski sedež, ko nastopijo sprejeto službo[300].
2. Ministri naj izpovedo vero pred pristojnim kapitljem ali predsednikom kapitlja ali njegovim delegatom, in če so bili imenovani, pred tistim, ki jih je imenoval, ali pred njegovim delegatom.

Člen 187

1. Službe prenehajo po izteku določenega časa, z odpovedjo, ki jo sprejme pristojna oblast, s premestitvijo, odstranitvijo in odvzemom; treba pa se je ravnati po splošnem in lastnem pravu[301].
2. Služba tudi preneha s sprejemom službe, v redu ali zunaj reda, ki je s prejšnjo nezdružljiva.

Drugi del: GENERALNO VODSTVO

Četrti naslov: Generalni kapitelj

Člen 188

Generalni kapitelj mora biti resnično znamenje bratskega občestva vsega reda. Njegova naloga je zbirati in ohranjati izročilo in življenje reda, iskati nova pota in sredstva za porast reda ter pospeševati prilagojeno prenovo, izdajati lastne zakone, izvoliti vrhovno vodstvo reda, to je generalnega ministra in generalne definitorje in razpravljati o drugih važnejših zadevah[302].

Člen 189

1. Potek kapitlja določajo te Konstitucije, Generalni statuti in pravilniki, ki jih je sam kapitelj potrdil; ostane pa v veljavi splošno pravo.
2. Statuti naj predpisujejo način, kako sklicati kapitelj, red dela in drugo, kar se zdi potrebno in koristno[303].
3. Vsi bratje morejo poslati generalnemu kapitlju svoje mnenje glede vprašanj, ki zadevajo dobro reda[304].

Člen 190

1. Redni generalni kapitelj mora biti vsakih šest let o binkoštnem času na kraju, ki ga določi generalni minister, potem ko je slišal mnenje plenarnega sveta reda.
2. Generalni minister more s privolitvijo generalnega definitorija, potem ko se je posvetoval s predsedniki konferenc, sklicati izredni kapitelj. Na njem so lahko tudi volitve za službe, ki so bile morda izpraznjene in je za njihovo potrditev pristojen kapitelj.

Člen 191

1. Za predsednika pri volitvah generalnega ministra je treba prositi sveti sedež. Če sveti sedež nikogar ne imenuje, izvoli predsednika volitev kapitelj sam izmed svojih glasovalcev, in sicer z listki.
2. Predsednik kapitlja na drugih sejah je generalni minister, v njegovi odsotnosti pa tisti, ki ga določa kapitularni pravilnik.

Člen 192

Kot zakoniti glasovalci se morajo udeležiti kapitlja:

generalni minister, generalni vikar, generalni definitorji in generalni tajnik;
provincialni ministri in kustos Svete dežele; če pa so zadržani, njihovi vikarji; če so tudi ti ovirani, kak drug brat, ki ga je določil definitorij ali pristojni diskretorij kustodije;
glasovalci, ki so določeni po predpisih Generalnih statutov[305].

Peti naslov: Plenarni svet reda

Člen 193

Plenarni svet reda sestavljajo generalni minister s svojim definitorijem, generalni tajnik, izvoljeni in določeni svetovalci po predpisih Generalnih statutov.

Člen 194

Dolžnosti kolegialno zbranega sveta reda so:

pomagati generalnemu ministru in definitoriju pri vodstvu in animiranju reda;
skrbeti za povezavo in obveščanje med generalno kurijo in konferencami ter med samimi konferencami;
poskrbeti, da se izvedejo odloki prejšnjega generalnega kapitlja, in na predlog generalnega definitorija sprejemati odloke in dekrete, po potrebi tudi nasprotne členom Generalnih Statutov; ti bodo veljali do naslednjega kapitlja;
razlagati Generalne konstitucije ali Generalne statute po predpisu člena 15 § 2-3 Generalnih konstitucij;
pomagati pri pripravi prihodnjega generalnega kapitlja in svetovati glede kraja kapitlja;
obravnavati ekonomska vprašanja reda.

Člen 195

1. Plenarni svet ima posvetovalen glas, če ni izrecno drugače določeno.
2. Način dela plenarnega sveta določa njegov pravilnik.

Šesti naslov: Generalni minister

Člen 196

Generalnega ministra izvoli generalni kapitelj za šest let; po preteku tega časa je lahko izvoljen le za nadaljnjih šest let, ne da bi bil potreben časovni presledek[306].

Člen 197

1. Generalni minister lahko s privolitvijo svojega definitorija izdaja odloke za ves red, ki pa veljajo le do generalnega kapitlja. Po tistem času nimajo nobene veljave, če jih kapitelj ne potrdi.
2. Generalni minister lahko s privolitvijo svojega definitorija izdaja odloke, ki veljajo do preklica, za posamezne province in za pokrajine, katerih provincialni ministri sestavljajo konferenco; vendar se mora posvetovati z definitorijem pristojne province ali s konferenco provincialnih ministrov.

Člen 198

Generalni minister more, potem ko je slišal mnenje prizadetega ministra, vzeti kateregakoli brata, da skrbi za potrebe ali korist vsega reda ali kake njegove ustanove.

Člen 199

Generalni minister je dolžan po predpisih izrednih statutov opraviti kanonično vizitacijo provinc in drugih ustanov reda, ki so odvisne od provinc, sam ali po drugih takrat, ko je treba na kapitlju izvoliti provincialnega ministra, v drugih ustanovah pa ob primernem času. Dalje naj jih bratsko obiskuje ter tako pospešuje in krepi frančiškanskega duha.

Člen 200

1. Kadar je generalni minister odsoten ali oviran, vodi red z redno nadomestno oblastjo generalni vikar; svoje oblasti pa naj ne uporablja proti namenom in volji generalnega ministra[307].
2. Če bi se pripetilo, da je tudi generalni vikar odsoten ali oviran v službi, ga kot provikar po imenu in službi nadomešča definitor, ki je najstarejši po prvih zaobljubah in ob enakosti zaobljub starejši po letih.

Člen 201

1. Če se izprazni služba generalnega ministra izven kapitlja pred binkoštnim praznikom leta, ki je pred generalnim kapitljem, naj izvolijo predsedniki in podpredsedniki konferenc provincialnih ministrov skupaj z generalnim definitorijem novega generalnega ministra, ki bo dopolnil začetih šest let. Skliče jih generalni vikar in se kolegialno zberejo v dveh mesecih, ki jih je treba računati od izpraznitve službe.
2. Če se izprazni služba generalnega ministra po binkoštnem prazniku leta, ki je pred generalnim kapitljem, prevzame vodstvo reda do naslednjega kapitlja generalni vikar.

Sedmi naslov: Generalni definitorij

Člen 202

1. Generalni definitorij, kolikor je zborno telo po predpisu prava, sestavljajo generalni minister, generalni vikar in generalni definitorji; kolikor pa je posvetovalno telo generalnega ministra, ga sestavljajo zgoraj omenjeni brez generalnega ministra[308].
2. Ko gre za stvari, ki jih zadevajo, so lahko povabljeni na seje generalnega definitorija tajniki in predsedniki različnih uradov ali komisij ali svetov generalne kurije, da povedo svoje mnenje.
3. Generalni tajnik opravlja službo zapisnikarja na vseh sejah generalnega definitorija.

Člen 203

1. Kolikor je zborno telo, deluje generalni definitorij po predpisih prava; kolikor pa je posvetovalno telo generalnega ministra, mu nudi pomoč in daje nasvet ali privolitev po predpisih splošnega in lastnega prava.
2. Generalni minister, generalni vikar in generalni definitorji naj gojijo pogoste stike s konferencami provincialnih ministrov in s provincami, da bodo seznanjeni z izkušnjami življenja vsega reda.

Člen 204

Generalni minister z generalnim vikarjem in definitorji sestavlja v redu zborno sodišče, kjer opravlja generalni tajnik službo notarja.

Člen 205

Definitorij se ravna po izrednih statutih, ki jih je odobril sam generalni definitorij.

Osmi naslov: Generalni vikar

Člen 206

Generalnega vikarja izvoli generalni kapitelj za šest let. Po preteku je lahko izvoljen samo za drugih šest let brez časovnega presledka.

Člen 207

Razen pri tistem, kar je predpisano v členih 203-204, pomaga generalni vikar generalnemu ministru pri njegovi službi, isti minister pa ga lahko pooblasti za urejanje drugih zadev.

Člen 208

Če se izprazni služba generalnega vikarja zunaj kapitlja, mora generalni definitorij izvoliti novega generalnega vikarja, ki bo dopolnil začetih šest let.

Deveti naslov: Generalni definitorji

Člen 209

Generalne definitorje, katerih število je določeno v Generalnih statutih, izvoli generalni kapitelj za šest let; po preteku tega časa so lahko izvoljeni samo še za šest let brez časovnega presledka.

Člen 210

Če se izprazni služba generalnega definitorja zunaj generalnega kapitlja, izvoli generalni definitorij drugega, ki bo dopolnil začetih šest let, potem ko se je posvetoval s provincialnimi ministri konferenc, za katere je bil definitor izvoljen, da opravlja službo.

Deseti naslov: Generalni tajnik in službe generalne kurije

Člen 211

1. Za splošne zadeve reda naj bo zadolžen generalni tajnik; Generalni statuti naj določijo, kar zadeva njegovo izvolitev in službo.
2. Generalni tajnik je notar reda.

Člen 212

Za pravilno in učinkovito vodenje reda naj bodo v generalni kuriji nekateri uradi, ki so našteti v Generalnih statutih in ki delujejo po predpisih, ki jih je odobril generalni definitorij.

Enajsti naslov: Generalni vizitatorji in delegati

Člen 213

Generalni vizitator, ki ga izvoli generalni minister s svojim definitorijem, kanonično vizitira province in druge ustanove, ter v imenu in z oblastjo generalnega ministra po Vodilu opominja, spodbuja in ljubeznivo svari brate[309]. Pri vizitaciji je njegova skrb spoznati življenjske razmere bratov, pregledati začeta dela, pospeševati dejavnosti in posebno duha bratstva in spolnjevanje našega Vodila in Konstitucij[310].

Člen 214

Generalne delegate izvoli generalni minister s svojim definitorijem za posebne službe, ki jih opravljajo v imenu in z oblastjo generalnega ministra.

Tretji del: PROVINCIALNO VODSTVO

Dvanajsti naslov: Provincialni kapitelj, kapitularni kongres in plenarni svet province

Člen 215

1. Naloga provincialnega kapitlja je, da razišče dejansko stanje življenja in dejavnosti bratov province, da išče in predlaga primerna sredstva za njeno rast in obnovo, da obravnava in po skupnem posvetu odloča o novih načrtih in zadevah večje važnosti ter da opravi volitve.
2. Provincialnemu kapitlju pripada sestaviti posebne statute, ki potrebujejo potrditve generalnega definitorija; druge izredne statute province sestavi provincialni kapitelj z lastno oblastjo.

Člen 216

1. Provincialni kapitelj se ravna po teh Konstitucijah kakor tudi po Generalnih in posebnih statutih in pravilnikih.
2. Posebni statuti naj predpišejo sestavo, sklicanje in potek provincialnega kapitlja, pa tudi tisto, kar zadeva volitve na kapitlju; ostanejo pa v veljavi predpisi teh Konstitucij in Generalnih statutov.

Člen 217

V treh mesecih po kapitlju naj bo kapitularni kongres, če ni v posebnih statutih drugače določeno. Čas določi predsednik kapitlja s provincialnim definitorijem. Na njem se podelijo službe, ki so izpraznjene.

Člen 218

Za obravnavanje zadev večje važnosti je možno ustanoviti v provinci plenarni svet, ki se ravna po predpisih Generalnih in posebnih statutov.

Trinajsti naslov: Provincialni minister

Člen 219

Za provincialnega ministra more biti izvoljen brat, ki je član province s slovesnimi zaobljubami. V posebnem primeru je mogoče po predpisih Generalnih statutov izvoliti brata tuje province.

Člen 220

1. Provincialni minister je izvoljen za dobo, ki je določena v Generalnih statutih.
2. Predpisi Generalnih statutov določajo tisto, kar zadeva ponovno izvolitev in izpraznitev službe.

Člen 221

1. Provincialni minister naj često obiskuje in duhovno krepi svoje brate ter jih ponižno in ljubeznivo opozarja na napake[311]; v času, ki ga določajo Generalni statuti, pa mora kanonično vizitirati vse hiše in brate[312].
2. Generalni, posebni in izredni statuti natančneje določajo vse, kar zadeva kanonično vizitacijo.

Štirinajsti naslov: Provincialni definitorij

Člen 222

1. Provincialni definitorij, kolikor je zborno telo po pravu, sestavljajo provincialni minister, provincialni vikar in provincialni definitorji; kolikor pa je posvetovalno telo provincialnega ministra, ga sestavljajo zgoraj omenjeni razen provincialnega ministra[313].
2. Provincialni tajnik opravlja službo zapisnikarja na vseh sejah provincialnega definitorija.
3. Kako naj potekajo volitve in kolikšno naj bo število provincialnih definitorjev, naj določijo Generalni in posebni statuti.

Člen 223

Kolikor je zborno telo, deluje provincialni definitorij po predpisih prava; kolikor pa je posvetovalno telo provincialnega ministra, mu nudi pomoč in daje nasvet ali privolitev po predpisih splošnega in lastnega prava.

Člen 224

Provincialni definitorij je zborno sodišče prve stopnje v spornih in kazenskih zadevah province[314].

Člen 225

Zunaj provincialnega kapitlja pripada verodostojna razlaga posebnih statutov kapitularnemu kongresu in provincialnemu definitoriju in poleg tega plenarnemu svetu province, kadar zaseda. Zunaj kapitlja dana razlaga nima moči čez naslednji provincialni kapitelj, če je ta ne potrdi.

Člen 226

Odločitev in odlokov, ki jih je izdal definitorij, ne more spremeniti niti provincialni minister niti generalni vizitator brez privolitve istega definitorija.

Petnajsti naslov: Konference provincialnih ministrov

Člen 227

1. Provincialni ministri in drugi, določeni v statutih, morejo po medsebojnem dogovoru ustanoviti konferenco provincialnih ministrov.
2. Konference provincialnih ministrov se ravnajo po Generalnih in lastnih statutih, v katerih naj bo predpisano vse, kar zadeva njihovo naravo, sestavo, sklicanje, potek in tudi zadeve, ki jih bodo obravnavali. Statute sestavijo po skupnem dogovoru tisti, ki sestavljajo konference; potrditi pa jih mora generalni definitorij.

Šestnajsti naslov: Provincialni vikar

Člen 228

Provincialni vikar nudi pomoč provincialnemu ministru v njegovi službi; z redno nadomestno oblastjo nadomešča odsotnega ali oviranega provincialnega ministra in v času, ko je zunaj kapitlja izpraznjena služba provincialnega ministra, do izvolitve novega provincialnega ministra.

Člen 229

Provincialni vikar je izvoljen za isto časovno razdobje kot provincialni minister, vendar tako, da se služba vikarja vedno izprazni, kadar je treba na kapitlju voliti provincialnega ministra.

Sedemnajsti naslov: Provincialni tajnik in druge službe

Člen 230

1. Vsaka provinca mora imeti provincialnega tajnika; Generalni in posebni statuti naj določijo, kar zadeva njegovo izvolitev in službo.
2. Provincialni tajnik opravlja tudi službo provincialnega notarja.

Člen 231

1. V vsaki provinci naj bodo tudi druge službe ali naloge; ustanovljene naj bodo komisije, katerih delo se zdi potrebno ali primerno na različnih področjih življenja in delovanja.
2. Generalni in posebni statuti urejajo službe ali naloge in komisije, o katerih govori zgornji paragraf.

Četrti del: VODSTVO HIŠ

Osemnajsti naslov: Hiše

Člen 232

Hiša je bratsvo pod oblastjo gvardijana in s stalnim mestom ali zakonito določenim prebivališčem. Vsi bratje morajo pripadati določeni hiši[315].

Člen 233

Hišo lahko ustanovi provincialni minister s privolitvijo svojega definitorija in s predhodno pisno privolitvijo krajevnega škofa[316].

Člen 234

Zakonito ustanovljeno hišo more ukiniti generalni minister po posvetu s svojim definitorijem, potem ko je slišal mnenje provincialnega definitorija, in po posvetu s krajevnim škofom[317].

Člen 235

1. Vsaka ustanovitev ali ukinitev se mora izvršiti z odlokom.
2. Generalnega ministra je treba obvestiti o odloku ustanovitve, ki ga je izdal provincialni minister.

Člen 236

Bratje, ki so zaradi posebnih okoliščin prisiljeni živeti sami in niso deležni polnosti bratskega življenja, naj goje in kažejo istega duha bratstva. Tako ministri kot bratje sami naj torej skrbe, da bodo ti ob določenih časih prihajali v bližnje hiše ali k bližnjim bratom, da bodo deležni medsebojne ljubezni in veselja.

Devetnajsti naslov: Gvardijani in vikarji

Člen 237

Glavna naloga gvardijana je, da po splošnem in lastnem redovnem pravu skrbi za blagor bratstva in bratov, da skrbno bedi nad redovnim življenjem in disciplino, da vodi dejavnost in da pospešuje aktivno in odgovorno pokorščino v duhu resničnega bratstva[318].

Člen 238

Če ni drugače določeno v Generalnih in posebnih statutih, je izvoljen za vsako hišo vikar v pomoč gvardijanu.

Člen 239

V Generalnih statutih je določeno, za koliko časa in kako je treba izvoliti gvardijana in vikarja.

Dvajseti naslov: Krajevni kapitelj in diskretorij

Člen 240

1. Krajevni kapitelj, kateremu predseduje gvardijan ali njegov namestnik, je bratsko vodstvo hiše po predpisih Generalnih konstitucij, statutov in pravilnikov[319].
2. V hišah, kjer ni diskretorija, je krajevni kapitelj gvardijanov svet[320].

Člen 241

Naloga krajevnega kapitlja je predvsem ta, da v medsebojnem dialogu pretehta in pospešuje po skupnem preudarku to, kar je treba delati, da goji slogo, aktivno in odgovorno sodelovanje vseh, da pregleda in oceni dela, ki jih je opravilo bratstvo ali posamezni bratje, in da obravnava zadeve večje važnosti.

Člen 242

1. V posameznih hišah sestavljajo kapitelj vsi bratje s slovesnimi zaobljubami.
2. Način sodelovanja še ne slovesno zaobljubljenih bratov na krajevnem kapitlju naj določijo posebni statuti.

Člen 243

1. Krajevni diskretorij kot gvardijanovo posvetovalno telo je mogoče ustanoviti po predpisih posebnih statutov[321].
2. Kjer je krajevni diskretorij, ga sestavljajo vikar in diskreti.

Peti del: UPRAVLJANJE DOBRIN

Člen 244

1. Ker so red, provinca in hiše pravne osebe, so sposobne pridobivati, upravljati in odtujevati časne dobrine in jih uporabljati po predpisih splošnega in lastnega redovnega prava[322].
2. Ministri in njihovi zakoniti predstavniki ter vsi bratje se morejo z dovoljenjem ministra lotiti pravnih dejanj glede časnih dobrin pred civilno zakonodajo.

Člen 245

1. Dobrine, ki so potrebne za življenje in delo bratov ter so pri bratih, so cerkveno premoženje, ki ga urejajo predpisi splošnega in lastnega prava, ali pa so premoženje dobrotnikov, ki ga je treba uporabljati ali upravljati po njihovi volji[323].
2. Da bodo bratje ostali zvesti svojemu poklicu v konkretnih življenskih razmerah, naj iščejo nove in okoliščinam primerne oblike odpovedovanja dobrinam.

Člen 246

1. Ves red, posamezne province in hiše morajo imeti ekonoma ali upravitelja dobrin, ki naj ne bo minister, in če je mogoče, tudi ne gvardijan; dobrine mora upravljati pod vodstvom in v odvisnosti od pristojnega ministra ali gvardijana[324].
2. Poleg tega je treba imeti gospodarske svete, ki jih je treba ustanoviti po predpisih Generalnih in posebnih statutov; ti naj pomagajo ekonomu pri njegovi službi[325].
3. Kjer se po civilnem pravu zahteva služba zakonitega predstavnika za pogodbe, zlasti za odtujitve in za druge pravne posle, ki zadevajo časne dobrine, naj se opravi njegovo imenovanje po predpisih statutov.

Člen 247

1. Volitve in naloge ekonomov določijo Generalni in posebni statuti.
2. Ekonomi in drugi, ki zakonito sodelujejo pri upravljanju dobrin morajo vestno opravljati svojo službo in paziti, da dobrine, ki so jim zaupane na kak način ne propadejo ali ne utrpijo škode[326].

Člen 248

1. Za veljavno delovanje se morajo generalni, provincialni in hišni ekonomi pri upravljanju ekonomskih zadev ravnati po splošnem in redu lastnem pravu.
2. Generalni statuti naj določijo naloge in meje rednega upravljanja ekonomov.
3. Dejanja, pri katerih ekonomi presežejo mejo in način rednega upravljanja, so neveljavna, če le-ti niso prej dobili pismenega dovoljenja od pristojne oblasti[327].

Člen 249

1. Meje rednega upravljanja presežejo izdatki odtujitve, dolgovi in drugi posli, za katere se zahteva dovoljenje ali privolitev pristojne oblasti po predpisih splošnega prava ali Generalnih in posebnih statutov[328].
2. Kot dejanje izrednega upravljanja je treba razumeti tudi vsako odtujitev nepremičnin, premičnin, ki so umetniško ali zgodovinsko dragocene, in stvari, ki so bile darovane cerkvi iz zaobljube; za njihovo odtujitev se je treba vedno obrniti na provincialnega ministra; pri vsem tem pa se je treba ravnati po splošnem in lastnem pravu[329].

Člen 250

Pristojni ministri in gvardijani morajo skrbno bedeti nad upravljanjem vseh dobrin, ki pripadajo redu, provincam ali hišam, ki so jim podložne; nadalje naj sami skrbijo za urejevanje vseh poslov upravljanja časnih dobrin[330].

Osmo poglavje: MINISTRI NAJ OPOMINJAJO TER PONIŽNO IN LJUBEZNIVO GRAJAJO BRATE (prim. RB 10,1)

Prvi naslov: Opominjanje in grajanje bratov

Člen 251

1. Kakor pravi Gospod, naj bratje ne sodijo, ne obsojajo in ne gledajo na najmanjše grehe drugih, ampak naj raje premišljujejo o svojih v bridkosti svoje duše[331].
2. Vsi bratje, ki vedo, da je brat grešil, naj ga ne sramotijo in ne opravljajo, temveč naj imajo veliko usmiljenje z njim in naj zase ohranijo vednost o grehu svojega brata; vendar naj na najboljši način duhovno pomagajo njemu, ki je grešil, naj ga opominjajo, poučujejo ter ponižno in previdno karajo[332].
3. Po besedah svetega Frančiška naj se bratje ne jezijo in razburjajo zaradi greha nekoga, kajti jeza in razburjanje ovirata ljubezen v njih in drugih[333].
4. Bratje, posebno ministri, naj imajo usmiljenje z bratom, ki je grešil, in naj mu gredo ljubeznivo naproti in noben brat naj ne odhaja brez usmiljenja[334].
5. Če je kateri brat grešil, naj se zaupno zateče k svojemu ministru, naj išče svoje spreobrnjenje in se pokorava navodilom svojega ministra[335].

Člen 252

1. Za varstvo blaginje skupnosti in posameznikov naj ministri in gvardijani pa tudi drugi bratje z modro čuječnostjo in bratskim opominjevanjem po svojih močeh preprečijo zlo in slabotne utrjujejo v dobrem.
2. Če so zaradi koristi posameznikov ali bratstva ministri prisiljeni opominjati, grajati ali kaznovati, naj svojo službo opravijo dobrohotno in z ljubeznijo po predpisih splošnega in redu lastnega prava[336].

Člen 253

1. Pri kaznih, ki jih predpisuje splošno pravo, se je treba ravnati po predpisih istega prava.
2. S kaznimi, ki so predpisane v lastnem pravu, je treba kaznovati zunanje prekrške zunanjih zakonov, če so kazenski, po njihovi teži in upoštevajoč pohujšanje, držo, ponovne prekrške in nepoboljšljivost. Ker so vse kazni zagrožene, jih more izreči minister sam ali s svojim definitorijem.

Drugi naslov: Izstop in odslovitev iz reda

Člen 254

Kar zadeva začasno odsotnost ali eksklavstracijo, pa naj brat zanjo sam prosi ali mu jo je proti njegovi volji naložil sveti sedež, veljajo predpisi splošnega prava in Generalnih statutov[337].

Člen 255

1. Brat, ki v času trajanja začasnih zaobljub iz tehtnega razloga prosi, da bi zapustil red, more dobiti dovoljenje, da odide, od generalnega ministra s privolitvijo njegovega definitorija[338].
2. Ko se izteče čas začasnih zaobljub, lahko brat svobodno zapusti red. Ravno tako ga lahko iz upravičenega razloga izključi od ponovitve zaobljub provincialni minister, potem ko je slišal mnenje svojega definitorija[339].

Člen 256

Brat s slovesnimi zaobljubami naj ne prosi za dovoljenje za izstop iz reda, razen iz zelo tehtnih razlogov, ki jih je pretehtal pred Gospodom; svojo prošnjo naj izroči generalnemu ministru, ki naj jo s svojim in svojega definitorija mnenjem pošlje svetemu sedežu, kateremu je pridržana podelitev takšnega indulta[340].

Člen 257

Bratu sporočeno dovoljenje za izstop po samem pravu vsebuje spregled zaobljub in vseh obveznosti, ki izhajajo iz zaobljub, razen če bi ga ob sporočitvi brat sam zavrnil[341].

Člen 258

1. S samim dejanjem velja za odslovljenega iz reda brat, ko gre za primere, ki jih določa splošno pravo[342].
2. V teh primerih, če ni o dejstvih nobenega dvoma, zadostuje, da provincialni minister s svojim definitorijem da izjavo o dejanju[343]; vendar naj poskrbi, da bo sporočil izjavo tako odslovljenemu bratu in shranil v provincialnem arhivu zbrane dokaze. To sporočilo je treba poslati generalni kuriji z zbirko dokumentov.

Člen 259

Zaradi drugih večjih kaznivih dejanj morajo ali morejo biti odslovljeni iz reda bratje po predpisih splošnega prava in Generalnih statutov[344].

Člen 260

S samim dejanjem zakonite odslovitve prenehajo zaobljube in vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zaobljub. Če pa je brat klerik, ne more opravljati svetih redov, dokler ne najde škofa, ki ga sprejme ali mu vsaj dovoli opravljati svete redove[345].

Člen 261

Ker mora vsak brat zastonj opravljati vsa dela po odločbah ministrov in gvardijanov, ne more, če zakonito zapusti red ali je iz njega zakonito odslovljen, od reda nič zahtevati za kakršnokoli delo, ki ga je opravil. Do teh bratov naj red ohranja pravšnost in evangeljsko ljubezen[346].

STVARNO KAZALO

ASISTENTI, DUHOVNI 55,3;62

BINKOŠTI

kapitelj, generalni 190,1

BLAŽENA DEVICA MARIJA

pobožnost 26,2

glej BREZMADEŽNO SPOČETJE

BOGOSLOVNI NAUK 26,4

BOGOSLUŽJE, MOLITVENO 23; 25

BOLNIKI 34; 36; 44

BOLNIŠKO MAZILJENJE 35,2

BRAT

bolni 35-36; 44

člani reda 41

čutiti s Cerkvijo 4,1

misijoni 116

pospeševalec pravičnosti in miru 68-69

prejemnik redov 163-164

pripustitev k službam in redovom 165

privilegiji, naj jih ne iščejo 91

službe izven reda 180

spolnjevanje Vodila in konstitucij 12,2; 42,2

BRATSKI OBISK

generalnega ministra 199

provinciala 221,1

BRATSTVO

misijonsko 116,1

odgovornost za poklice 145,2

pokorščina generalnemu ministru 7,2

posvetovanje z brati 177; 180

preroško 115,2

pričevanje evangelizacije 87

red je – 1,1

spregledi in dovoljenja 18,1

vzgoja 139,1; 140,1.3

glej SKUPNOST, BRATSKA; ŽIVLJENJE, BRATSKO

BREZMADEŽNO SPOČETJE

zavetnica reda 26,2

CERKEV

čutiti s Cerkvijo 4,1

dejavnost bratov 112,2

lastništvo zgradb 73

nauk 96,1

pričevanje 53

pridiganje 105,1

poklici 145,3

poslanstvo Cerkve 116; 117,1

služba evangelizacije 83,2; 117,3

služenje 53

sodelovanje s krajevno Cerkvijo 105,2; 115,1

vzgoja 154,1

ČISTOST

zaobljuba 5-6; 9

DEFINITORIJ, GENERALNI

kolegialno telo 202,1; 203,1

konference provincialov 227,2

oblast 119; 134; 175,1

odloki generalnega ministra 197,1-2

opominjanje bratov 253,2

plenarni svet reda 193-194

razlaga Generalnih konstitucij 15,1

službe in namestitve 202-205

spregled začasnih zaobljub 255,1

svet generalnega ministra 202,1; 203,1

ukinitev hiše 234

statuti

– generalni 15,3; 17,1

– izredni 205

– posebni 17,1

– provincialni kapitelj 215,2

ustanavljanje, delitev, združevanje, ukinitev provinc 170,1

volitve

– generalni delegat 214

– generalni minister 201,1

– generalni vikar 213

– generalni vizitator 213

– izredne 181,3

– kustos Svete dežele 123,2

DEFINITORIJ, PROVINCIALNI

kapitularni kongres 217

oblast 175,2

odlok generalnega ministra 197,2

odslovitev bratov 255,2; 256; 258,2

opominjanje bratov 253,2

privolitev ali nasvet 176,1-2

razlaga statutov 225

svet provinciala 202,1

ustanovitev hiše 234

ustanovitev viceprovince 171,1

voli glasovalca za generalni kapitelj 192,2

volitve, izredne 181,3

zborno telo 202; 203; 222; 223

DEFINITORJI, GENERALNI

glasovalci na generalnem kapitlju 192,1

odnosi s konferencami in provincami 203,2

provikar 200,2

službe in dolžnosti 202-203; 208

število 209

vodstvena služba 178

volitve 188; 209; 210

DEFINITORJI PROVINCE 222

DEJAVNOST

delo 76-81

evangelizacija 84; 104; 109; 112

glej DELO

DELEGAT, GENERALNI 214

vodstvena služba 178

DELO 76-81

izbor 78; 79,1

način 76,2

glej DEJAVNOST

DENAR

raba 82

DISKRETORIJ, KRAJEVNI 243

DOBRINE

odtujitev 244,1; 246,3; 249

raba 72,3; 74

uprava 244; 250

ureditev pred zaobljubami 74-75

DOHODKI

za bratstvo 42,2

DRUŽINE, FRANČIŠKANSKE

sodelovanje 55-63

EDINOST

bratska 42,1; 43; 45,1

pokorščina generalnemu ministru 7,2

redovnice II. in III. reda 56,2

vzgoja 143

vztrajnost 92,1

EKONOM

generalni ali provincialni 246,1; 248,1

svet 246,2

volitve in dolžnosti 247; 248,2

EKONOMIJA

plenarni svet reda 194,6

EKUMENIZEM 95,1; 127,3

EREMITORIJ 31

EVANGELIJ

oznanjevanje 83,1; 88; 117,2

pričevanje 87,2; 122

pridiganje 102,2; 107

spolnjevanje 22,1

spreobrnjenje 32,1

uboštvo 8,2

vzgoja 124,4; 162

zaobljube 5,2

življenje po – 1,1

EVANGELIZACIJA

dejavnost 84; 104; 109; 112

delo 113

ekumenizem 95

evangeliziran biti 86

kultur 94

misijonska 116-121

način 89-110

naloga 83,2; 84; 111-115

oblast 119

poklic 83-88

pokora 86; 92; 98-100

pričevanje 84; 87,1-2; 89; 99

pridiganje 100-105

sveti Frančišek 83,2; 91; 95,3; 98,2; 161,1

širjenje reda 116,2

vzgoja 121

glej MISIJONI

EVHARISTIJA

obhajanje, skupno 21,2

oratorij 21,3

spoštovanje 21,1

FEDERACIJE

nun 56,2

FRANČIŠKOV SVETNI RED

asistenti 62

skrb 60,1

sodelovanje 59; 60,2

ustanovitev bratstva 61,1

GENERALNA KURIJA

listine o odslovitvi 258,2

plenarni svet reda 194,2

službe 212

uradniki naj ne bodo uradniki province 179

GLASOVALCI

generalni kapitelj 192

predsednika kapitlja izberejo izmed sebe 191,1

GLASOVANJE

kroglice 181,2

listki 181,2; 191,1

ustni pristanek 181,2

GOSTOLJUBNOST

do vseh 51-52

GVARDIJAN

dejavnost evangelizacije 112,2

denar 82,2-3

diskretorij 243

ekonom 246,1

FSR, sodelovanje 59

hiša, vzgojna 140,3

kapitelj, krajevni 240

oblast 45,1; 175,3; 185,1

obveščanje 49

odločitve 45,3

odstavitev 187,1-2

opominjanje bratov 252,1

pomoč odslovljenim bratom 261

posvetovanje 45,3

skrb 44

služba 237

službe izven reda 180

spregled od zakonov 17,2

trajanje službe 239

vodstvena služba 178,1

vzgoja, trajna 137,2-3

HABIT

oblika 48,1

raba 48,2

znamenje frančiškanskega življenja 48,1

HIŠA

bratstvo 232

ekonom 246,1; 248,1

kapitelj, krajevni 240; 242,1

klavzura 47

oblast generalnega ministra 175,1

oblast gvardijana 175

oratorij 21,3

pravna oseba 244,1

pričevanje 87,1

ukinitev 234; 235,1

uprava dobrin 250

ustanovitev 233; 235

vikar 238

vzgojna 140; 153,2

IMENOVANJE

podeljevanje služb 181,1

IZPRAZNITEV SLUŽB

definitor, generalni 209-210

kapitelj, izredni 190,2

kapitularni kongres 218

minister, generalni 196; 201

minister, provincialni 220,2

vikar, generalni 206; 208

vikar, provincialni 229

KANDIDATI ZA RED

časne dobrine 74

čas začasnih zaobljub 156-159

noviciat 152-156

postulat 149-151

vzgoja 148

glej VZGOJA

KAPITELJ, GENERALNI

čas 190,1

dejavnost reda 112,1; 119,3

Generalne konstitucije 13

Generalni statuti 14,2

glasovalci 192

kraj 190,1; 194,5

predsednik 194,5

priprava 194,5

razlaga

– Generalnih konstitucij 15,1

– Generalnih statutov 15,3

– Vodila 10

vodstvo 188

volitve, redne 181,3

vrhovna oblast v redu 173

KAPITELJ, IZREDNI 190,2

KAPITELJ, KRAJEVNI

dejavnost bratov 112,2

oblast 175,3

urejanje domačega življenja 46

ustanovitev 242

KAPITELJ, PROVINCIALNI 215-218

dejavnost bratov 112,2

sestav 216,2

sklicanje 216,2

statuti, izredni 215,2

statuti, posebni 16,1; 215,2

volitve 181,3; 216,2; 229

vrhovna oblast v provinci 173

KAZNI 252,2; 253

glej OPOMINJANJE BRATOV

KLAVZURA 47

KONFERENCE PROVINCIALOV

odloki generalnega ministra 197,2

odnosi z vodstvom reda 194,2; 203,2

posvetovanje 190,2

statuti 227,1-2

usklajevanje in sodelovanje114,1-2; 143

volitve generalnega definitorija 210

volitve generalnega ministra 201,1

KONFERENCE, ŠKOFOVSKE 101,1; 114,2

KONGRES PROVINCIALNEGA DEFINITORIJA

odloki 226

razlaga posebnih statutov 225

svet provinciala 222-223

zborno telo 222

KONGRES, KAPITULARNI

čas 217

podeljevanje služb 217

predsednik 217

razlaga posebnih statutov 225

volitve 181,3

KONSTITUCIJE, GENERALNE

bratsko življenje 42,2

generalni kapitelj 13; 189,1

plenarni svet reda 194,4

provincialni kapitelj 216,1

razlaga 15

razlagajo Vodilo 13

spolnjevanje 12,2; 42,2

sprememba 13

vzgoja 153,1

KUSTODIJA SVETE DEŽELE

glej SVETA DEŽELA

KUSTOS SVETE DEŽELE

glasovalec na generalnem kapitlju 192,2

višji predstojnik 174

vodi kustodijo 123,2

vodstvena služba 187,1

glej SVETA DEŽELA

LASTNIŠTVO 73

odpoved pred zaobljubami 74-75

LJUBEZEN

bratstvo 38-54

čistost 9,3

medsebojna 42,1; 236

MAGISTER ali REKTOR

vzgoja 140,2-3

MAJHNOST

bratje 41

delo 76,1

družbeni položaj 66

evangelizacija 111

poklic manjših 64

pričevanje evangelizacije 89,1

pričevanje življenja 89,1

privilegij 91

skupnost z majhnimi 97,2

širjenje božje besede 109

vzgoja 127,4; 136

zgled manjših 26,3

MEDPROVINCIALNE ZADEVE

sedež študija 167,1

MINISTER, GENERALNI 196-201

bratje iz provinc 198

član generalnega definitorija 202,1

član plenarnega sveta reda 193

glasovalec na generalnem kapitlju 192,1

izpraznitev službe 201

kapitelj, generalni – kraj 190,1

leta zaobljub 183,1

misijonska dejavnost 119,3

naslednik svetega Frančiška 7,2

oblast, redna 175,1

odgovornost za vzgojo 138

odklonjenega drug ne sme dovoliti 18,2

odnosi s konferencami in provincami 203,2

odsotnost 200,1

pokorščina bratov 7,2

predsednik generalnega kapitlja 19

privolitev definitorija 176,1

skrb za misijonarje 119,2

sodišče 204

spregled od zakonov 17,2.3

ustanovitev bratstva FSR 61,1

višji predstojnik 174

vizitacija, kanonična 199

vodstvena služba 178,1

volitve 188; 196

z odločilnim ali posvetovalnim glasom definitorija:

– kapitelj, izredni 190,2

– oblast voditi misijonsko evangelizacijo 119,1

– oblast voditi vzgojo 134

– odloke izdajati 197

– odslovitev bratov 256

– podeljevanje služb 181,1

– spregled od zakonov 17,1

– spregled zaobljub 255,1

– sprejemanje misijonov 120,1

– ukinitev hiš 234

– ustanovitev, ukinitev, delitev provinc 170,1

– ustanovitev viceprovinc 171,1

– vodi red 168

– volitve generalnega delegata 214

– volitve generalnega vizitatorja 213

MINISTER, PROVINCIALNI 219-221

član provincialnega definitorija 222,1

dovoljenje za misijone 118,1

dovoljenje za upravo dobrin 74,2

glasovalec na generalnem kapitlju 192,2

izpraznitev službe 220,2; 228

izredna uprava 249,2

leta zaobljub 183,1

nezdružljive službe 179

nune 57,2

oblast, redna 175,2

odklonjenega drug ne sme dovoliti 18,2

odlokov definitorija ne spreminjati 226

oviran 228

pripustitev k službam in sv. redovom 165

privolitev definitorija 176,1; 177

skrb za misijone 119,2

spregled od zakonov 17,2.3

ustanovitev bratstva FSR 61

ustanovitev združenj vernikov 63

viceprovince 171,1

vizitacija 221,1

vodstvena služba 178,1

volitve 219-220

vzgoja misijonarjev 121,1

z odločilnim ali posvetovalnim glasom definitorija:

– izključitev od polaganja zaobljube 255,2

– odslovitev bratov 258,2

– pripustitev k prvim zaobljubam 156,2

– pripustitev k slovesnim zaobljubam 159,2

– ustanovitev hiše 233

– vodi provinco 169,1

MINISTRI

bratje v korist reda 198

čistost ohranjati z ljubeznijo 9,3

dejavnost bratov 112,2

dovoljenje za pisanje 109,2

dovoljenje za pridiganje 101,4

dovoljenje za rabo dobrin 8,1.3

družinske obveznosti do staršev in dobrotnikov 54

ekonom 246,1

eremitorij 31,2

izpoved vere 186

kandidati za službo besede 101,3

konference višjih predstojnikov 114,2

ljubezen do odslovljenih bratov 261

ljubezen, medsebojna 236

misijonarji 117,1

mnenja poslušati 45,2

mnenje 176,2

nune 57

oblast 185,1

opominjanje bratov 251-253

pokorščina bratov 7,1

pridiganje bratov laikov 101,1

privolitev 177

raba denarja 82,2-3

skrb za bolne in stare 44

službe izven reda 180

spregled od zakonov 17,1; 18

tretji red, sodelovanje 59

uprava dobrin 250

vaja v apostolatu izven noviciata 155,2

važnejše stvari 49

vzgoja, odgovornost 138

vzgoja, stalna 137,3

vzpodbujanje bratstva 45

zakoni, civilni 244,2

zaobljube v njihove roke 5,2

MIR

bolezen 35,1

delo za – 96,2

duh bratov 39

oznanjevanje 68,2; 85

pospeševanje 68,2; 69,2

pridiganje z deli 1,2

MISIJONI

bratstvo 116,1

cilj 117,2-3

dovoljenje 118,1

misijonarji 117,1

odgovornost 118,2

sprejemanje 120

vzgoja 121,1

glej EVANGELIZACIJA

MOLITEV

kontemplativna razsežnost 29

narava 19-20

nove oblike 29

premišljevalna 24-25

pričevanje evangelija 87,2; 99

rajni bratje in starši 37

skupna 23,2-3;25; 29; 42,2

sodelovanje božjega ljudstva 23,3; 27,2

NASTAVITVE

definitorij, generalni 202,1

definitorij, provincialni 222,1; 223

delegat, generalni 214

ekonom 247-248

evangelizacija 83,2; 84; 87; 111-115

gvardijan 237

kapitelj, krajevni 241

kapitelj, provincialni 215

konferenca provincialov 114

kustodija Svete dežele 123,1

magister ali rektor 140,2

plenarni svet reda 194

podelitev 180; 181,1

služba v širšem pomenu 178,2

sposobnost 182

sprejem 180

tajnik, generalni 202,3; 211,1

tajnik, province 222,2; 230

tajnost 185,2

vikar, generalni 207

vikar, provincialni 228

vizitator, generalni 213

vzgojitelj 139,1

NEZDRUŽLJIVOST SLUŽB 179; 187

NOVICIAT

cilj 152-153

čas 154,2; 155; 156,1

stopnje vzgoje 148,1

vaje v apostolatu 154,2

vstop 155,1

glej VZGOJA

NOVICI

dejavnost 152-153

pripustitev k prvim zaobljubam 15

Noviciat

NUNE

asistenti 58

skrb 56

sodelovanje 57-58

OBHAJANJE

božje besede 22,2; 25

evharistije 21,2; 25

molitvenega bogoslužja 23; 25

skupno za bolnike 35,2; 36,1

z božjim ljudstvom 33,3

OBLAST

generalnega delegata 214

generalnega ministra 175,1

generalnega vizitatorja 213

gvardijana 175,3; 232

provinciala 175,2

služenje 185,1

sprejem odpovedi 187,1

škofa 4,2

vrhovna v provinci 173

vrhovna v redu 173

vrhovna v viceprovinci 173

v samostanih nun 57,1

za ustanovitev, razdelitev, združitev in ukinitev provinc 170,1

OBLEKA

habit 48,1

preprostost 48,2

raba 48,2

OBNOVA, DUHOVNA 30

ODGOVORNOST

misijonska 118,1

soodgovornost 79,1; 82,1; 181,4

vzgoja 138; 140

ODNOSI

z drugimi frančiškani 55-63

ODPOVED

nasilju 69

pravicam do materialnih dobrin 8,1

službi 187,1

ODPOVED IMETJU 72-75

ODPOVED SEBI 7,1

ODSLOVITEV BRATOV 254-261

OFICIJ OČENAŠEV 23,2

OPOMIN

bratski 252,1-2

OPOMINJANJE BRATOV 251-253

PETEK

pokora 34,3

PISMO

mnenje 176,2

PLAČILO ZA DELO 79; 81

PLENARNI SVET PROVINCE 218

PLENARNI SVET REDA 193-195

izredni generalni kapitelj 190,2

kraj generalnega kapitlja 190,1

oblast 175,1; 195,1

posvetovalni glas 195

razlaga Generalnih konstitucij 15,2

razlaga Generalnih statutov 15,3

službe in naloge 194

volitve generalnega ministra 201,1

POSVETITEV

krstna 5,1

z zaobljubami 5,2

POBOŽNOST

do Marije 26,2

do svetega Frančiška 26,3

POKLICI 144-147

POKOJNINE ,2

POKORA

čas 34,2-3

delati – 32

socialni vidik 33,3

v evangelizaciji 86; 92; 98-100

vzgoja 153,2

življenje 32-37

POKORŠČINA

gvardijana 185,1; 237

medsebojna 7,3

ministra 18

ministru, generalnemu 7,2

odgovorna in dejavna 45,2; 237

papežu 4,2

zaobljuba 5; 6; 7,1

PONIŽNOST

dejavnost 96,3

izpovedovanje vere 90

med muslimani 95,3

oznanjevanje evangelija 104

plačilo za delo 79,2

raba obleke in obutve 48,2

služenje Cerkvi in svetu 72,1

služenje oblasti 185,1

v svetu 64

vzgoja 153,2

POST 34,2

POSTULAT

sprejem 148,1

glej VZGOJA

POVEZAVA MED GENERALNO KURIJO IN KONFERENCAMI 194,2

PRAVIČNOST

deležnost bratov 96,2

pospeševanje 68,1

pridiganje z deli 1,2

skrb za socialno – 96,2

spolnjevanje civilnih zakonov 80,2

PRAVO, CIVILNO

slovesne zaobljube 75,3

PREDSEDNIK GENERALNEGA KAPITLJA

prositi Sveti sedež 191,1

voli ga kapitelj 191,1

PREDSEDNIK VOLITEV

potrditev volitev 184,1

PREMESTITEV IZ SLUŽBE 187,1

PRENEHANJE SLUŽBE 187

PRESKRBA 78,2; 81

PRIČEVANJE

besede 83,1; 89,2

bratskega življenja 87,2; 89,1

evangelija 87,2; 122

evangelizacije 84; 87,1-2; 89; 99

FSR 60,1; 62

izbor dela 78,1

kontemplativnega življenja 31,1

navzočnosti 84

nun 58

pokore in majhnosti 1,2

uboštva in ljubezni 53

PRIDIGANJE

delo 100-105; 107

ljudsko 107

mir in pravičnost 1,2

pričevanje besede 89,2

pričevanja življenja 89,1

PRISTOP

k službam in svetim redovom 165

PROVIKAR, GENERALNI

definitor 200,1

PROVINCA

ekonom 246,1; 250

kustodija Svete dežele 169,2

oblast, redna 175,2

oblast, vrhovna 173

osnovna enota reda 169,1

pravna oseba 244,1

statuti, posebni 16,1; 215

ustanovitev 170

vzgoja 138-139; 142-143; 153,1; 161; 166

RABA

denarja 82

dobrin 72,3; 74

obleke 48,2

sredstev obveščanja 28,2

RAZDELITEV PROVINCE 170,1

RAZLAGA

Generalnih konstitucij 13; 15,1-2

Generalnih statutov 15,2

statutov, posebnih 255

Vodila 10

RAZLIKOVANJE

naj ga ne bo med brati 3; 39; 41

REDOVI, SVETI

izvrševanje 260

pripustitev 165

vzgoja 164

RED MANJŠIH BRATOV

bratje so enaki 3

druge frančiškanske družine 19-27

oblast, vrhovna 173

pridruženje 6,1

sedež študija 167

ureditev 168

ustanovitelj 1

Vodilo 2,1

RED SVETE KLARE (II. RED) 56-58

REGULARNI TRETJI RED 59

SEDEŽ ŠTUDIJA 166-167

SESTRE 55; 59

glej NUNE

SKUPNOST, BRATSKA

čistost 9,1

evharistija 21,2-3

generalni kapitelj 188

gospostvo nad samim seboj 132

ljubezen 236

obiskovanje bratov 199; 221,1

pričevanje evangelizacije 84

služba evangelizacije 84

spolnjevanje Vodila in Konstitucij 12,2; 42,2

z vsemi malimi 97,2

glej BRATSTVO; ŽIVLJENJE, BRATSKO

SODELOVANJE

bratsko 84

ekumenski duh 95,1

z drugimi ustanovami 84

z vso frančiškansko družino 55-63

SLUŽBE

generalne kurije 211-212

leta zaobljub 183,1

podelitev 181-184

pripustitev 187

sposobnost 182

širši pomen 178,2

SODIŠČE

province 224

reda 204

SOLIDARNOST

izbor dela 78,1

pravičnost 96,2

vzgoja 132

SPISI SVETEGA FRANČIŠKA 2; 153,1

SPOSOBNOST ZA SLUŽBE 182

SPREGLED OD ZAKONOV 17-18

SPREMEMBA

Generalnih konstitucij 13

Generalnih statutov 14,2

SREDSTVA JAVNEGA OBVEŠČANJA

zadržana raba 28,2

za evangelizacijo 109

za soglasje definitorija, kapitlja ali diskretorija 176,2

STAREJŠI BRATJE

postrežba 44

STARŠI BRATOV

družinske obveznosti 54,1

molitev 37

pomoč 54,2

STATUTI

eremitorij 31,3

gvardijan 175,3

imenovanje pravnega zastopnika 246,3

kapitelj, generalni 189,2

kapitelj, krajevni 240

kapitularni kongres 217

klavzura 47

konferenca provincialov 227,1

kustodija Svete dežele 123,2; 169,2

miloščina 81

molitev za mrtve 37

obnove, duhovne 30,2

poklici 147

skupno obhajanje 25

službe 183

volitve 181,3

vzgoja, stalna 137,3; 142

vzgoja, začetna 140,2; 153,2; 154,2

vzgojitelji 139,2; 142

STATUTI, GENERALNI

ekonom 248,2

ekonomski svet 246,2

eksklavstracija 254

evangelizacija 113

glasovalci na generalnem kapitlju 192,3

kapitelj, generalni 14,2; 189,1

kapitelj, provincialni 216

komisar Svete dežele 125

konferenca provincialov 227,2

meje redne uprave 249,1

misijonska dejavnost 119,3; 120,2

odnosi med redovnimi enotami 50

odpust iz reda 259

plenarni svet province 218

plenarni svet reda 193; 194,3-4

razlaga 15,3; 194,4

službe generalne kurije 212

službe province 231,2

spolnjevanje 14,1

spregled 17,1

statuti, posebni 16,1

ustanovitev drugih enot 172

ustanovitev province 170,2

vizitacija, kanonična 221

volitve

– definitorjev, generalnih 209

– definitorjev, provincialnih 222,3

– ekonoma 247,1

– gvardijana 239

– provinciala 219- 220

– tajnika, generalnega 211

– tajnika province 230,1

– vikarja hiše 238-239

vzgoja 133; 151; 153,1; 158,2

STATUTI, IZREDNI

definitorij, generalni 205

kapitelj, provincialni 215,2

sestaviti 16,2

vizitacija, kanonična 199; 221,2

vzgoja 160

STATUTI KONFERENCE PROVINCIALOV 227

STATUTI, POSEBNI

definitorij province 222,3

delitev dobrin 53; 72,3

diskretorij, krajevni 243,1

ekonomski svet 246,2

evangelizacija 113

izbor dela 79,1

kapitelj, krajevni 243,1

kapitelj, provincialni 215,2; 216

meje redne uprave 249,1

misijonska dejavnost 120,2

obveznosti do staršev in dobrotnikov 54

obveznost statutov 16,1

odbori v provinci 231,2

odnosi med redovnimi telesi 50

odpoved dobrinam 75,3

plenarni svet province 218

razlaga 225

razpolaganje z dobrinami 74,2

spregled 17,1

tajnik province 230,1

vikar hiše 238

vizitacija, kanonična 221,2

vzgoja 133; 151; 153,1; 158,2

SVETA DEŽELA

bratje za – 124

je provinca 169,2

mednarodnost 124

skrb zanjo 122

statuti 169,2

SVETA KLARA

sodelovanje z nunami 56-58

SVETI DUH

bratje Jezusa Kristusa 38

delovanje vere 99

hoja za Kristusom 1,1

molitev 20,1

oznanjevanje evangelija 83,1

pridiganje 103,1

vzgoja 126

želja 32,2

SVETI FRANČIŠEK

božja beseda 22,2

bratsko življenje 38; 50

dejavnost evangelizacije 83,2; 91; 95,3; 98,2; 116,1

delo 76,1

eremitorij 31,3

evharistija 21,1.3

molitev 19,2

nasledovalci 1,2; 19,2; 26,3

odločitev za uboge 97,1

odnosi z drugimi frančiškani 55,1-2; 56,1; 59-60; 62

opominjanje bratov 251,3

pobožnost 26,3

pokora 32,2-3; 36,2

pokorščina 4,2; 7,2

spisi 2; 153,1

spoštovanje narave 71

ustanovitelj reda 1,1

Vodilo 2; 6,2; 10

vzgoja 126; 135; 145,1; 152-153; 166

SVETOVALCI PLENARNEGA SVETA REDA

glasovalci 193

služba 194

volitve 193

ŠKOF

pokorščina 4,2

soglasje 233

spoštovanje 4,2

ŠTIRIDESETDNEVNI POST

pokora 34,3

ŠTUDIJ

generalni 167,1

medfrančiškanski 167,1

medprovincialni 167,1

provincialni 167,1

višji inštituti 167,2

za kandidate za svete redove 167,2

TAJNIK, GENERALNI

glasovalec na generalnem kapitlju 192,1

glasovalec na plenarnem svetu reda 193

notar reda 211,2

notar sodišča reda 204

volitve in dolžnosti 211,1

zapisnikar na sejah definitorija 202,3

TAJNIK PROVINCE

notar province 230,2

volitve in dolžnosti 230,1

zapisnikar na sejah definitorija 222,2

TAJNOST, URADNA 185,2

TEMELJI REDA 1-4

TEOLOGIJA

pospeševanje študija 166,1

raziskava 110

vzgoja 101,2; 160,1; 166,2

TRADICIJA REDA

habit 48,1

pomoč krajevnim Cerkvam 105,2

razlaga Vodila 2,1

spolnjevanje 45,1

vaje pobožnosti 26,1

TRETJI RED

asistenti 55,3

nune 56,2; 57-58

sodelovanje 59

glej FRANČIŠKOV SVETNI RED

UBOGI

deležnost 53

delitev usode 8,2; 72,3; 75,1

delo 76,1

denar 82,1

obtožba 69,2

odločitev 97,1

potrebnost 82,3

služenje 76,1; 78,1

solidarnost 78,1

učitelji 93,1

vključevanje 87,3

vračanje dobrin 98,1

UBOŠTVO

deležnost Kristusovega trpljenja 34,2

denar 82,2

nune, pričevanje 58

obleka 48,2

pred zaobljubo 75

pričevanje 8,3; 53

služenje Cerkvi in svetu 72,1

sredstvo sprave 70

vzgoja 127,3; 153,2

zaobljuba 5; 6; 8,1

UKINITEV PROVINCE 170,1

UPRAVA DOBRIN

glej DOBRINE

UREDITEV REDA 168-172

USTANOVE SVETNE

sodelovanje 59

USTANOVITEV

bratstva FSR 61; 63

hiše 233; 235

province 170

viceprovince 171

VAJE, DUHOVNE 30

VAJE POBOŽNOSTI 26

VAJE, VZGOJNE 153,2; 154,2

VICEPROVINCA

enaka provinci 171,2

kapitelj – 173

ustanovitev 171,1

VIKAR, GENERALNI 206-208

član generalnega definitorija 202,1

dolžnosti 207

glasovalec na generalnem kapitlju 192,1

izpraznitev službe 208

odklanja, kar ne dovoli generalni minister 18,2

odnosi s provincami in konferencami 203,2

odsotnost 200,2

odsotnost generalnega ministra 200,1

prevzame vodstvo reda 201,1

sodišče 204

višji predstojnik 174

vodstvena služba 178,1

volitve 188; 206

volitve generalnega ministra 201,1

VIKAR HIŠE 238-239

član diskretorija 243,2

vodstvena služba 178,1

volitve 238-239

VIKAR, PROVINCIALNI

član provincialniga definitorija 222,1

dolžnosti 228

izpraznitev službe 228-229

kapitelj, generalni 192,2

odklanja, kar ne dovoli provincial 18,2

odsotnost provinciala 228

trajanje službe 228

višji predstojnik 174

vodstvena služba 178,1

volitve 229

VIZITACIJA, KANONIČNA

generalni minister 199

porovincialni minister 221

vizitator, generalni 213

VIZITACIJA NUN 57,2

VIZITATOR, GENERALNI 213

VODILO

bogoslužna molitev 23,1

eremitorij 31,1

FSR 61

habit 48,1

izbor dela 78,1

konstitucije, generalne 11; 12,1

misijonska dejavnost 116,1; 117,1

obisk, bratski 42,2

odpoved imetju 72,1; 75,1

oficij očenašev 23,2

pravo, cerkveno 11

razlaga 10-11

spolnjevanje 5,2; 6,2; 33,2; 42,2; 213

temelj 2,1

vizitacija, kanonična 213

vzgoja 126; 153,1

VOLITVE

kapitelj, generalni 188; 191

kapitelj, izredni 190,2

kapitelj, provincialni 215,1; 216,2

način 181,2

podeljujejo službe 181,1

redne in izredne 181,3

posebej:

– brat iz tuje province 219

– definitorij, generalni 209-210

– definitorij, provincialni 222,3

– delegat, generalni 214

– ekonom 247,1

– gvardijan 239

– minister, generalni 188; 191,1; 196; 201,1

– minister, provincialni 219-220; 228

– plenarni svet reda 193

– predsednik volitev generalnega ministra 191,1

– tajnik, generalni 211

– tajnik, province 230,1

– vikar, generalni 206; 208

– vikar hiše 239

– vikar, provincialni 229

VOLITVE, POTRDITEV

najstarejši glasovalec 184,2

potrebnost 184,1

predsednik volitev 181,1

volitve 181,1

VSI SVETNIKI (PRAZNIK)

začetek spokornega časa 34,3

VZGOJA 126-167

celostna 128

cilj 126

človeška, krščanska in frančiškanska 127

disciplina 132

narava 126

oblast 134

odgovornost 138

odprta novim oblikam življenja 131

okolju primerna 130

organska, postopna in povezana 133

stalna 135-137

stopnje 148,2

vzgojitelji 138-143

za službe in svete redove 163-164

znanstvena, poklicna in tehnična 160-162

VZGOJITELJI 138-143

ZAKONI, BISTVENO DOLOČILNI

spregled 17,1

ZAKONI, CIVILNI

slovesne zaobljube 75,3

sodelavci bratov 80,2

ZAKONI, DISCIPLINSKI

spregled 17,2-3

ZAKONI REDA

lastni redu 10-14

razlaga 10-15

spolnjevanje 12; 14

Vodilo 2,1

ZAOBLJUBE

bratje so enaki 3

čistost 9

član krajevnega kapitlja 242

evangeljski sveti 6,1

javne zaobljube 6,1

oblika 5,2

odpoved imetju 8,1; 75

odslovitev bratov 255-257; 260

ohranitev lastništva 74

podelitev službe 183,1

pokorščina 4,2; 7

posvetitev Bogu 1,1; 5,1

slovesne 148,1; 159

sposobnost za službe 182

spregled 74,1

uboštvo 8

volitve provinciala 219

začasne 156-158,1; 159

življenje molitve 19,1

ZAOBLJUBE, SLOVESNE

odpoved imetju 75

odslovitev 256-261

po času začasnih zaobljub 159

posvetitev 6,1

priprava 157-158

sposobnost za službe 182

ZAOBLJUBE, ZAČASNE

minister, generalni 255

minister, provincialni 156,2

ohranitev lastništva 74

vzgoja 157-158

ZATEKANJE

h Gospodovi mizi 81

ZBOR VZGOJITELJEV 140,2-3

ZVEZA PROVINC 170,1

ŽIVLJENJE, BRATSKO

čistost 9,1.3

delo ali služenje 79-81

delo evangelizacije 111

dolžnost evangelizacije 84; 87

družinski duh 39; 45,1

kapitelj, krajevni 46

klavzura 47

ljubezen 42,1

medsebojno sprejemanje 40

med vsemi ljudmi 52

molitev za starše in dobrotnike 54,1

način življenja 66,2

opominjanje bratov 43

posvetovanje 177

pričevanje 89

raba denarja 82,1

skupnost 38-54

spolnjevanje Vodila in Generalnih konstitucij 12,2; 42,2

spolnjevanje zakonov reda 12,2; 45,1

spoštovanje narave 71

sprava 33,1

v skupnosti 38

vzgoja 127,4; 129,1; 130; 132; 137,2; 140,1.3; 153,2

z vsemi majhnimi 97,2

življenje molitve 23,3

glej BRATSTVO

ŽIVLJENJE, FRANČIŠKANSKO

način življenja 126

pričevanje 78,1

vzgoja 139-140,1; 150; 152-153

ŽIVLJENJE, KONTEMPLATIVNO 31; 58; 84

ŽIVLJENJE MOLITVE 19-31

ŽIVLJENJE POKORE 32-37

OPOMBE:

[1] Prim. RB 8,1; 12,3; RnB 5,4; 18,2; 19,2; Test 27.33.

[2] Prim. Test 14.15; CIC 573.662.

[3] Prim. RnB 17,3.

[4] Prim. Test 15.

[5] Prim. GS 4.31.

[6] Prim. PC 2b.

[7] Prim. RB 3,1-3; RnB 3,3-10; 15,1; 17,5; 20,1; Test 18.38.

[8] Prim. GS 4.

[9] Prim. CIC 208.209.210.

[10] Prim. RB 1,2; CIC 590,2.

[11] Prim. CIC 678,1.

[12] Prim. Test 6.10.

[13] Prim. LG 44.

[14] Prim. CIC 607,1.

[15] Prim. CIC 607,1. 654.

[16] Prim. CIC 598,2.

[17] EpF II 10.

[18] Prim. Mt 16,24.

[19] RB 10,3.

[20] Prim. PC 14.

[21] Prim. RB 1,3.

[22] RnB 5,14.

[23] RB 6,3.

[24] Prim. CIC 600.

[25] Lk 18,22.

[26] Prim. EpF II 47; CIC 600.

[27] RnB 9,2.

[28] Mt 19,21.

[29] Prim. Adm 16,2; CIC 599.

[30] Prim. 1 Kor 7,34.

[31] RnB 23,8.

[32] Prim. CIC 599.

[33] Prim. PC 12.

[34] Prim. RnB 23,2.

[35] Prim. CIC 578.587,1.

[36] Prim. CIC 587,4.

[37] Prim. CIC 587,4.

[38] Prim. CIC 94.95.

[39] Prim. CIC 37.46.81.

[40] Prim. CIC 65,1.

[41] Prim. Heb 7,25.

[42] 2 Cel 95.

[43] Lk 18,1.

[44] Jn 4,23; RnB 22,26; 29-30.

[45] Prim. Adm 5,1.

[46] Prim. CSol 3.

[47] Prim. RnB 17,17.

[48] RnB 23,8.

[49] EpO 12.

[50] Prim. PO 5.

[51] Prim. Test 11.

[52] Prim. EpO 12.30-33; CIC 663,2.902.

[53] Test 11; CIC 608.

[54] Prim. RB 1,1.

[55] Prim. PC 6; CIC 663,3.

[56] Test 12.

[57] Prim. RB 3,1-3; CIC 1174.

[58] Prim. SC 84.

[59] Prim. RB 3,3; Prim. RCl 3,3.

[60] Prim. CIC 663,3.

[61] SBMV 1; Prim. CIC 663,4.

[62] Lk 1,38.

[63] Prim. SC 13.

[64] Prim. RB 5.

[65] Prim. Adm 21,2.

[66] CIC 666.

[67] Prim. Acta Cap. Gen. QV 173.

[68] Prim. CIC 663,5.

[69] Test 1.

[70] Mr 1,15.

[71] Prim. Test 4.

[72] Prim. RnB 22,9; Adm 12,2.

[73] RB 10,8.

[74] Prim. Mt 25, 31-46; RnB 23,4.

[75] Prim. 2 Kor 5,18-20.

[76] 1 Cel 42.

[77] Prim. 1 Cel 34.

[78] Prim. CIC 664.

[79] Prim. 1 Cel 103.

[80] Prim. Rim 8,18.

[81] Prim. 1 Pt 4,13.

[82] RB 3,5-6; CIC 1250.

[83] Prim. RB 10,9; RnB 10,3; CSol 10-11; Adm 5,8.

[84] Prim. CIC 1001. 1004.

[85] Prim. CIC 921,1.

[86] Prim. CSol 12-13.

[87] Prim. RB 3,4.

[88] Prim. EpF II,49-53.

[89] Prim. Test 14.

[90] Prim. CIC 607,2.

[91] Prim. RB 6,8.

[92] Prim. Rim 5,5.

[93] Prim. RB 10,5.

[94] Prim. RnB 7,16.

[95] Prim. Test 14.

[96] Mad 12.

[97] Prim. CIC 668,3.

[98] RnB 5,5.

[99] RB 6,9.

[100] Prim. CIC 619.

[101] ES II,25.

[102] Prim. CIC 619.

[103] Prim. PC 14; CIC 618.

[104] Prim. CIC 667,1.

[105] Prim. RB 2,14-15; Test 16.

[106] Prim. CIC 669,1; 1 Cel 22.

[107] Prim. RB 2,14-15; CIC 282,1.284.

[108] Prim. RnB 7,15.

[109] Prim. RnB 7,14.

[110] Prim. Mad 15,17.

[111] Prim. CIC 640.

[112] Prim. FViv 2.

[113] Prim. CIC 628,1.

[114] Prim. CIC 303.677,2.

[115] Prim. CIC 677,2.

[116] Prim. CIC 303.312,2.

[117] Prim. CIC 312,2.

[118] Flp 2,8.

[119] Adm 20,2.

[120] Prim. RnB 16,6; EpF 11,47; SVir 16-18.

[121] Adm 19,2.

[122] Prim. Adm 19,1.

[123] Prim. LG 42,b.

[124] Prim. Mad 22; Bah 28.29.

[125] Prim. RB 2,17; RnB 1,3.17,14.

[126] Prim. Bah 31.

[127] Prim. Mad 16; Bah 38.; Med F 56,b; Med M 25.26.

[128] Prim. Rim 12,21.

[129] Prim. RB 3,11; RnB 14,2-4; Test 23; Mad 31.

[130] Prim. Med M 27.

[131] Prim. Bah 38.

[132] Prim. Med M 25-27; Bah 32-36.

[133] Prim. Mad 24.

[134] Prim. CSol; SVir 18.

[135] Prim. Mad 25.

[136] Prim. RB 6,1; Test 24.

[137] Prim. Test 24.

[138] Prim. CIC 668,1.

[139] Prim. CIC 668,2.

[140] Prim. CIC 668,4.5.

[141] Prim. RB 1,1.2,5; RnB 1,1-3.2,4.

[142] Prim. RB 2,7-8; RnB 2,2-3.5-6.

[143] Prim. CIC 668,4.

[144] Prim. RB 5,1.

[145] Prim. Mt 20,28; Mad 19.

[146] RB 5,1.

[147] RB 5,2; Prim. Test 21.

[148] Prim. Med F 54,b-c.

[149] RnB 7,3; Prim. Test 20.

[150] Prim. CIC 671.

[151] Prim. RnB 9,2; Med F 54,e; Mad 26.

[152] Prim. RnB 22,25; Test 21; Mad 29.

[153] Prim. Med F 54,c.

[154] Prim. RB 5,3-4.

[155] CIC 668,3.

[156] Prim. CPO 81 21.

[157] Prim. RnB 7,8; Test 22.

[158] RB 6,2.

[159] Prim. CIC 1265.

[160] RB 5,4.

[161] Prim. Litt. SCR.

[162] Prim. EpO 9.

[163] 1 Cel 97.

[164] Prim. RB 12,1.

[165] Prim. EpO 9.

[166] Prim. Med M 13; Bah 17.

[167] Prim. 1 Kor 2,1-2.

[168] Prim. Test 23.

[169] Prim. Mad 31.

[170] Prim. EpC I 6.

[171] Prim. EpF II 25.

[172] Prim. EN 24; Bah 15.28-29.

[173] Prim. Off Ryth; Ant. Laudes; AF X 383.

[174] Prim. EN 15; Med M 2; Mad 15.31.33; Bah 22-23.

[175] Prim. Jn 13,35; CIC 637; EN 69; Med M 10.

[176] Prim. Med M p. II, c. III 4-6.

[177] Prim. EN 21; RnB 16,6.

[178] Prim. RnB 17,5.

[179] Prim. RnB 23,7.

[180] Prim. EN 22; RnB 16,7.

[181] Prim. RnB 16,6.

[182] Prim. Test 25-26.

[183] Prim. 2 Cel 148; Prim. Leg Per 115.

[184] Prim. RnB 23,7.

[185] Prim. Med M 14.

[186] Prim. CPO 81,9.

[187] Prim. Bah 11; Vinc. a Paulo, Entretiens, Coste X 332.

[188] Prim. Med M 24.

[189] Prim. AG 9; LG 16.

[190] Prim. EN 20.

[191] Prim. AA 27; AG 15; Med M p. II c. II 2E; Med F 50.61.

[192] Prim. Med M 21.24 p. II c. II 2F.

[193] Prim. RB 12,1; RnB 16,3.

[194] Prim. EpO 9.

[195] Prim. EN 31.

[196] Prim. Med M 25.26.27; Mad 34; Bah 32-37.

[197] Prim. AA 8.14; UR 12.

[198] Prim. RH 17; Mad 35; CPO 81 3.9.15.

[199] Prim. Bah 24-31.

[200] Prim. RnB 9,2.

[201] Prim. Test 1-2; Lk 10,25-27.

[202] Prim. Bah 31,a.

[203] Prim. Med M 12.23; Mad 35.

[204] Prim. RB 2,17.

[205] Prim. RnB 17,17; Adm 18,2.

[206] Prim. RnB 7,14.

[207] Prim. 1 Kor 12,7 s; Lk 12,12.

[208] Test 26.

[209] Prim. RnB 16,7; CIC 760.

[210] Prim. CIC 757.758.759.764.

[211] Prim. Test 13.

[212] Prim. RB 9,2.

[213] Prim. CIC 765.

[214] Prim. RB 9,3.

[215] Prim. GS 4.

[216] Prim. RB 9,3-4.

[217] Prim. EN 41.

[218] Prim. EpM 6-7.

[219] Prim. RB 9,1; Med M 15-16 p.II c.IV 1,a.

[220] Prim. CIC 832.

[221] Ef 4,15; GS 62; CIC 218.

[222] Prim. CIC 708.

[223] Prim. CPO 81 11; CIC 677,1.

[224] Prim. RB 12,1-2; Med M 2.

[225] Prim. AG 18,40; Med M p.II. c.II 2; c.IV 1a.

[226] Prim. RB 12,1-2; RnB 16; CIC 784.

[227] RB 12,1.

[228] Prim. RB 12,2; RnB 16,4.

[229] Prim. Med M p.II c.I 7.

[230] Prim. Med M p.II c.I 1.

[231] Prim. CIC 790,1.

[232] Prim. Med M p.II c.I 4Bb. c.

[233] Prim. RnB 2,1.

[234] Prim. Med F 4-18.

[235] Prim. CIC 795.

[236] Prim. Med F 43-45; 52-53; 55-58; 59-61.

[237] Prim. Med F 29-32; 46-54; CPO 81 8.9.12-14; Bah 41; RnB 1.

[238] Prim. Med F 18-19; CPO 81 13.30.

[239] Prim. Med F 4.17; 33-34.

[240] OT 11 b; Prim. Med F 16-22.

[241] Prim. Med F 33.

[242] Prim. Med F 21.

[243] Prim. CPO 81 3.15.69.

[244] Prim. CPO 81 7,10-11.

[245] Prim. CPO 81 81.

[246] Prim. Flp 2,7.

[247] Prim. OT 11b.

[248] Prim. 1 Cel 103; CPO 81 45-46.

[249] Prim. Med F 42; CPO 81 48; CIC 661.

[250] Prim. CPO 81 48.

[251] Prim. CPO 81 49.

[252] Prim. RnB 18,1; CPO 81 51; CIC 661.

[253] Prim. Med F 20.25; CPO 81 28.65.

[254] Prim. Med F 23; CPO 81 42.

[255] Prim. Med F 20; CPO 81 4.

[256] Prim. CPO 81 63.80.59.

[257] Prim. CPO 81 22.23.

[258] Prim. Med F 12.

[259] Prim. Med F6; CPO 81 25,10

[260] Prim. Med F 13; CPO 81 24.

[261] Prim. Med F 12.

[262] Prim. Med F 37.

[263] Prim. Med F 36.

[264] Prim. RB 2,1s; CPO 81 38.

[265] Prim. Med F 38; CPO 81 39.

[266] Prim. CIC 597.

[267] Prim. Med F 40; CIC 646.

[268] Prim. CPO 81 27.

[269] Prim. CPO 81 29.

[270] Prim. Med F 41; CCGG 73 166,2.

[271] Prim. CIC 648,2.3.

[272] Prim. CIC 641-653.

[273] Prim. CIC 653,2.654.

[274] Prim. CIC 656,3.

[275] Prim. CIC 655-657,1.

[276] Prim. CIC 659,1.

[277] Prim. CPO 81 30.

[278] Prim. CIC 657,1.

[279] Prim. CIC 657-658.

[280] Prim. CPO 81 7.8.17.

[281] Prim. RB 5,1; CPO 81 74.

[282] Prim. CPO 81 3.82.

[283] Prim. CIC 659,3.

[284] Prim. EpCl ; EpO.

[285] Prim. CIC 1019,1.

[286] Prim. Test 13; CPO 81 72.

[287] Prim. CPO 81 75s.

[288] Prim. CIC 659,3.

[289] Prim. CIC 581.585.

[290] Prim. CIC 581.585.

[291] Prim. CIC 620.

[292] Prim. CIC 622.

[293] Prim. CIC 622.

[294] Prim. CIC 127,1.

[295] Prim. CIC 618.

[296] Prim. CIC 181,1; 182,1; 625,3.

[297] Prim. CIC 177,1.

[298] Prim. CIC 623.

[299] Prim. CIC 618.

[300] Prim. CIC 833.

[301] Prim. CIC 190; 624,3.

[302] Prim. CIC 578; 631,1.

[303] Prim. CIC 631,2.

[304] Prim. CIC 631,3.

[305] Prim. CIC 631,2.

[306] Prim. CIC 625,1.

[307] Prim. CIC 131.620.

[308] Prim. AAS 77 (1985) 771.

[309] Prim. RB 10,1; RnB 4,2.

[310] Prim. CIC 628,1.

[311] Prim. RB 10,1; RnB 4,2.

[312] Prim. CIC 628;1.

[313] Prim. AAS 77 (1985) 771.

[314] Prim. CIC 1427,1; 1717.

[315] Prim. CIC 608. 665.

[316] Prim. CIC 609,1.

[317] Prim. CIC 616,1.

[318] Prim. CIC 618.

[319] Prim. CIC 95.

[320] Prim. CIC 627,1.

[321] Prim. CIC 627,1.

[322] Prim. CIC 634,1.

[323] Prim. CIC 634,1; 635,2; 1257,1.

[324] Prim. CIC 636,1.

[325] Prim. CIC 1280.

[326] Prim. CIC 1284.

[327] Prim. CIC 1281,1.

[328] Prim. CIC 1292,1-2.

[329] Prim. CIC 638; 1292,2.

[330] Prim. CIC 1276,1.

[331] Prim. Lk 6,41; RnB 11,10.

[332] Prim. EpMin 15; RnB 5,5.8.

[333] Prim. RB 7,3.

[334] Prim. EpMin 9; Lk 15,20.

[335] Prim. RB 7,1-3.

[336] Prim. RB 10,1-2.

[337] Prim. CIC 686,1.3; 687.

[338] Prim. CIC 688,2.

[339] Prim. CIC 688,1; 689.

[340] Prim. CIC 691,1.2.

[341] Prim. CIC 692.

[342] Prim. CIC 694,1.

[343] Prim. CIC 694,2.

[344] Prim. CIC 695.696.697s.

[345] Prim. CIC 701.

[346] Prim. CIC 702,1.2.

Generalne konstitucije OFM

KAZALO

PREDGOVOR K SLOVENSKI IZDAJI iz leta 1988

VODILO MANJŠIH BRATOV

BULA PAPEŽA HONORIJA III. O VODILU MANJŠIH BRATOV

I. V imenu Gospodovem se začne življenje manjših bratov

II. Tisti, ki žele to življenje sprejeti in kako jih je treba sprejemati

III. Molitveno bogoslužje in post; kako naj bratje hodijo po svetu

IV. Bratje naj ne sprejemajo denarja

V. Način dela

VI. Bratje naj si ničesar ne prilaščajo; nabiranje miloščine; bolni bratje

VII. Pokora, ki naj se naloži bratom, če grešijo

VIII. Volitve vrhovnega predstojnika tega bratstva in binkoštni kapitelj

IX. Pridigarji

X. Opominjanje in poboljšanje bratov

XI. Bratje naj ne hodijo v ženske samostane

XII. Tisti, ki želijo iti med Saracene in druge nevernike

OPOROKA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA

KRATKA ALI SIENSKA OPOROKA

SPODBUJANJE NAŠEGA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA

GENERALNE KONSTITUCIJE REDA MANJŠIH BRATOV

KONGREGACIJA ZA REDOVNIKE IN SVETNE USTANOVE

GENERALNI MINISTER VSEGA REDA MANJŠIH BRATOV

SPREMEMBE V GENERALNIH KONSTITUCIJAH OFM (2004)

OKRAJŠAVE

Prvo poglavje: SPOLNJEVATI EVANGELIJ NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA (RB 1,1)

Prvi naslov: Temelji reda

Drugi naslov: Zaobljube

Tretji naslov: Zakoni reda

Drugo poglavje: DUH MOLITVE IN POBOŽNOSTI (prim. RB 5,2)

Prvi naslov: Molitveno življenje

Drugi naslov: Spokorno življenje

Tretje poglavje: “VI VSI STE BRATJE” (Mt 23,8; RnB 22,33)

Prvi naslov: Bratska skupnost

Drugi naslov: Odnosi z vesoljno frančiškansko družino

Četrto poglavje: “POPOTNIKI IN TUJCI NA TEM SVETU (1 Pt 2,11; RB 6,2)

Prvi naslov: Miroljubni in ponižni (prim. RB 3,11)

Drugi naslov: Naj si ničesar ne prilaste (prim. Mt 16,24; RB 6,1)

Tretji naslov: “Naj delajo zvesto in pobožno” (RB 5,1)

Peto poglavje: V TA NAMEN VAS JE BOG POSLAL PO VSEM SVETU (prim. EpO 9)

Prvi naslov: Bratje so poklicani k evangelizaciji

Drugi naslov: Načini evangelizacije

A. Med ljudmi naj živijo kot podložni vsem in s tem pričujejo, da so kristjani. (prim. RnB 16,6)

B. “Ko bodo videli, da Gospodu ugaja, naj oznanjajo božjo besedo” (RnB 16,7)

Tretji naslov: Ureditev evangelizacijske službe

Četrti naslov: Misijonska evangelizacija

Peti naslov: Sveta dežela

Šesto poglavje: “HREPENETI MORAJO PO GOSPODOVEM DUHU IN NJEGOVI SVETI DELAVNOSTI” (RB 10,8)

Prvi naslov: Temelji vzgoje

Drugi naslov: Trajna vzgoja

Tretji naslov: Vzgojitelji

Četrti naslov: Pastoralna skrb za poklice

Peti naslov: Začetna vzgoja

Šesti naslov: Drugi vidiki vzgoje

A. Znanstvena in tehnična vzgoja

B. Vzgoja za službe

Sedmi naslov: Gojitev študija v redu

Sedmo poglavje: “BRATJE SO DOLŽNI UBOGATI BRATA FRANČIŠKA IN NJEGOVE NASLEDNIKE” (RB 1,3)

Ureditev in vodstvo reda: Uprava dobrin

Prvi del: UREDITEV IN VODSTVO REDA NA SPLOŠNO

Prvi naslov: Ureditev reda

Drugi naslov: O nosilcih oblasti v redu in o službah na splošno

Tretji naslov: Podeljevanje, opravljanje in prenehanje služb

Drugi del: GENERALNO VODSTVO

Četrti naslov: Generalni kapitelj

Peti naslov: Plenarni svet reda

Šesti naslov: Generalni minister

Sedmi naslov: Generalni definitorij

Osmi naslov: Generalni vikar

Deveti naslov: Generalni definitorji

Deseti naslov: Generalni tajnik in službe generalne kurije

Enajsti naslov: Generalni vizitatorji in delegati

Tretji del: PROVINCIALNO VODSTVO

Dvanajsti naslov: Provincialni kapitelj, kapitularni kongres in plenarni svet province

Trinajsti naslov: Provincialni minister

Štirinajsti naslov: Provincialni definitorij

Petnajsti naslov: Konference provincialnih ministrov

Šestnajsti naslov: Provincialni vikar

Sedemnajsti naslov: Provincialni tajnik in druge službe

Četrti del: VODSTVO HIŠ