GENERALNI STATUTI REDA MANJŠIH BRATOV

(2022)

Elektronska izdaja 2026

Opomba uredništva

Generalni definitorij je po skrbnem pregledu posameznih besedil na zasedanju 29. novembra 2021 odobril tudi prevode Generalnih statutov v tri uradne jezike reda: v angleškem, italijanskem in španskem jeziku, pri čemer je treba upoštevati, da je verodostojno besedilo v latinščini.

KAZALO

KAZALO.. 2

GENERALNA KURIJA REDA MANJŠIH BRATOV.. 4

GENERALNI STATUTI OFM.. 7

Prvo poglavje: »SPOLNJEVATI SVETI EVANGELIJ NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA« (FPVod 1,1) 7

Drugo poglavje: DUH MOLITVE IN POBOŽNOSTI (prim. FPVod 5,2) 9

Tretje poglavje: »VI VSI STE BRATJE« (FNPVvod 22,33) 11

Četrto poglavje: POPOTNIKI IN TUJCI NA TEM SVETU (prim. 1Pt 2,11; FNPVod 6,2) 13

PRVI NASLOV: Način dela in potovanja. 13

DRUGI NASLOV: Način organiziranja Urada za pravičnost in mir ter celovitost stvarstva (PMCS) 14

Peto poglavje: ZATO VAS JE BOG POSLAL PO VSEM SVETU (prim. FPRe 9) 16

PRVI NASLOV: Splošne norme za evangelizacijo. 16

DRUGI NASLOV: Ureditev evangelizacije na splošno. 18

TRETJI NASLOV: Ureditev misijonske evangelizacije. 19

ČETRTI NASLOV: Kustodija in komisariati Svete dežele. 21

Šesto poglavje: »HREPENETI MORAJO PO GOSPODOVEM DUHU IN NJEGOVI SVETI DEJAVNOSTI« (FPVod 10,8) 22

PRVI NASLOV: Splošna pravila o formaciji 22

DRUGI NASLOV: Trajna formacija. 23

TRETJI NASLOV: Vzgojitelji 24

ČETRTI NASLOV: Pastoralna skrb za poklice. 24

PETI NASLOV: Začetna formacija. 24

ŠESTI NASLOV: Formacija za službe in svete redove. 28

SEDMI NASLOV: Formacija za druge službe in naloge. 29

OSMI NASLOV: Pospeševanje študija v redu. 29

Sedmo poglavje: »BRATJE SO DOLŽNI UBOGATI BRATA FRANČIŠKA IN NJEGOVE NASLEDNIKE« (FPVod 1,3) 31

Ureditev in vodstvo reda ter upravljanje dobrin. 31

PRVI DEL: UREDITEV REDA IN VODSTVO NA SPLOŠNO.. 31

PRVI NASLOV: Ureditev reda. 31

DRUGI NASLOV: Oblast v hišah reda. 33

TRETJI NASLOV: Podelitev, opravljanje in izguba služb. 34

DRUGI DEL: GENERALNO VODSTVO REDA.. 36

ČETRTI NASLOV: Generalni kapitelj 36

PETI NASLOV: Plenarni svet reda. 36

ŠESTI NASLOV: Srečanje predsednikov konferenc z generalnim ministrom in definitorijem.. 37

SEDMI NASLOV: Generalni vikar 37

OSMI NASLOV: Generalni definitorji 38

DEVETI NASLOV: Uradi generalne kurije. 38

DESETI NASLOV: Generalni vizitatorji in delegati 40

TRETJI DEL: PROVINCIALNO VODSTVO.. 40

ENAJSTI NASLOV: Provincialni kapitelj 40

DVANAJSTI NASLOV: Kapitularni kongres. 42

TRINAJSTI NASLOV: Plenarni svet province. 43

ŠTIRINAJSTI NASLOV: Provincialni minister in kustos samostojne kustodije. 43

PETNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorij in kustodijski svet 45

ŠESTNAJSTI NASLOV: Konference provincialnih ministrov in kustosov. 47

SEDEMNAJSTI NASLOV: Provincialni in kustodijski vikar 49

OSEMNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorji in svetovalci samostojne kustodije. 50

DEVETNAJSTI NASLOV: Tajnik in ekonom province in samostojne kustodije in druge službe. 50

DVAJSETI NASLOV: Od generalnega ministra ali province odvisne kustodije. 50

ČETRTI DEL: VODSTVO HIŠ. 51

ENAINDVAJSETI NASLOV: Hiše. 51

DVAINDVAJSETI NASLOV: Gvardijani in vikarji 53

TRIINDVAJSETI NASLOV: Krajevni kapitelj in diskretorij 54

ŠTIRIINDVAJSETI NASLOV: Bratje ki bivajo v tuji provinci in prestop bratov v drugo provinco. 55

PETI DEL: UPRAVLJANJE DOBRIN.. 55

Osmo poglavje: MINISTRI NAJ OPOMINJAJO IN PONIŽNO IN LJUBEZNIVO SVARIJO BRATE (prim. FPVod 10,1) 57

PRVI NASLOV: Opominjanje in kaznovanje bratov. 57

DRUGI NASLOV: Prestop bratov in izstop iz reda. 58

TRETJI NASLOV: Odslovitev bratov iz reda. 59

GENERALNA KURIJA REDA MANJŠIH BRATOV

ODLOK

Prot. N. 100402

Zakonodaja reda se nam, poleg Potrjenega Vodila, ki je njen temelj, danes predstavlja v dveh različnih pravnih zbirkah (prim. ZCP 587), to je v Generalnih konstitucijah, ki skupaj z Vodilom sestavljajo temeljni zakonik naše zakonodaje, in Generalnih statutih, ki jih je sestavil in potrdil Generalni kapitelj, obhajan v Assisiju leta 2009. V njih so zbrani drugi predpisi kot dopolnitev Generalnih konstitucij.

Ko je bil narejen potrebni pregled in ob soglasju generalnega definitorija, s pooblastili, ki nam pripadajo po službi, v moči tega odloka

razglašamo in izjavljamo, da so razglašeni

GENERALNI STATUTI

in ukazujemo, da je vse, kar je obseženo v teh Statutih, v celotnem redu obvezno od 19. marca 2010.

Marija, Mati usmiljenja in zagovornica ubogih, ki je v Porciunkuli za svojega služabnika in našega očeta Frančiška izprosila, »da je on sam spočel in rodil duha evangeljskega življenja« (sv. Bonaventura, LM, 3,1) naj okrepi in obnovi voljo reda, da bo zvesto vztrajal v istem duhu, in naj nam pomaga, da bomo napredovali v spolnjevanju svetega evangelija in služili svetu, Cerkvi in Kraljestvu.

Rim, generalna kurija reda,

decembra 2009
José Rodríguez Carballo

generalni minister

Aidan McGrath

generalni tajnik

GENERALNA KURIJA

REDA MANJŠIH BRATOV

Prot. N. 106145

ODLOK

Generalni kapitelj reda manjših bratov, ki je potekal v Assisiju na binkoštni praznik leta 2015, je sprejel nekaj sprememb generalnega statuta, in sicer v členih: 21; 158 §3; 201 b.

Zato, ko smo jih pregledali in pridobili soglasje generalnega definitorija na seji 7. decembra 2015, na podlagi pristojnosti, ki nam pripadajo,

RAZGLAŠAMO

IN IZJAVLJAMO, DA SO RAZGLAŠENI

naslednji spremenjeni členi Generalnih statutov: 21; 158 §3; 201 b, in določamo, da zadevne norme postanejo obvezne v redu od 19. marca 2016.

Michael A. Perry,

generalni minister

Aidan McGrath

generalni tajnik

Rim, 8. december 2015,

slovesni praznik Brezmadežnega spočetja

Blažene Device Marije

GENERALNI MINISTER

REDA MANJŠIH BRATOV

Prot. N. 110716

ODLOK

Generalni kapitelj reda manjših bratov, ki je potekal v Rimu od 3. do 18. julija 2021, je sprejel nekaj sprememb Generalnih statutov, kot to zahteva člen 14 §2 Generalnih konstitucij. Zlasti so bili nekateri členi vstavljeni ex novo (45, 64 §2, 125, 142 §4, 142 §6, 195 §3, 200 §5, 250, 256, 259), drugi so bili spremenjeni (126, 127, 142 §2, 151 §1, 160, 183 §1, 217 §2); en člen je dobil novo mesto (41/265), drugi so, čeprav nespremenjeni, dobili drugo številčenje (41-44; 125-143; 251-273).

Potem ko smo opravili potreben in skrben pregled ter pridobili soglasje generalnega definitorija z glasovanjem na kongresu 15. septembra 2021, na podlagi pristojnosti, ki so nam bile podeljene,

RAZGLAŠAMO

IN IZJAVLJAMO, DA SO RAZGLAŠENI

zgoraj navedeni spremenjeni členi Generalnih statutov in odrejamo, da ustrezne norme začnejo veljati v celotnem redu 1. januarja 2022.

Massimo Fusarelli,

generalni minister

Giovanni Rinaldi,

generalni tajnik

Rim, 29. november 2021,

Praznik vseh svetnikov serafinskega reda

GENERALNI STATUTI OFM

Prvo poglavje: »SPOLNJEVATI SVETI EVANGELIJ NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA« (FPVod 1,1)

Člen 1

Ministri in gvardijani naj poskrbijo, da bo imel vsak brat izvod Vodila in Oporoke svetega Frančiška obenem z Generalnimi konstitucijami in statuti.

Člen 2

1 Vsak teden, če je le mogoče, je treba brati v bratstvu vsaj kakšen odlomek Vodila ali Oporoke svetega Frančiška. Na koncu naj gvardijan prebere spodbudo in blagoslov serafskega očeta.[1]
2 Ministri in gvardijani naj skrbijo, da se bodo ob primernih časih zaradi stalne obnove duha v bratstvu brali in razlagali Spisi svetega Frančiška, Generalne konstitucije in drugi dokumenti, ki jih je izdal bodisi generalni bodisi provincialni kapitelj za boljšo razlago in prilagajanje Vodila.
3 Kar je predpisano v gornjih odstavkih, naj natančneje določijo Posebni statuti.

Člen 3

1 Po predpisih Generalnih konstitucij (člen 16 in 215 §2) je dolžnost provincialnih in kustodijskih kapitljev sestaviti posebne statute, ki so prilagojeni okoliščinam in potrebam krajev in oseb. Omenjene statute razglasi provincialni minister ali kustos samostojne kustodije, potem ko jih je potrdil generalni minister s soglasjem svojega definitorija.
2 Province in samostojne kustodije istega področja ali konference lahko sestavijo skupne posebne statute. Potrditi jih morajo zadevni kapitlji in generalni minister s soglasjem svojega definitorija.
3 V novoustanovljenih provincah in kustodijah mora provincialni ali kustodijski definitorij sestaviti v enem letu prehodne norme po zgledu statutov, o katerih je govor v §1 tega člena. Potem ko jih je potrdil generalni minister s soglasjem svojega definitorija, imajo veljavo do prvega provincialnega ali kustodijskega kapitlja.
4 Statute za druge enote reda, ki niso samostojne, naj s soglasjem odgovarjajočega definitorija potrdi generalni ali provincialni minister, od katerega je odvisna enota reda.

Člen 4

1 Če bi se generalnemu definitoriju zdelo primerno, more izdati izredne statute bodisi za ves red bodisi za posamezna področja.
2 Provincialni kapitelj je pristojen, da sestavi izredne statute za zadevo, za katero so v provinci potrebni posebni predpisi. Potrditev izrednih statutov konference provincialnih ministrov pripada v skladu z lastnimi statuti sami konferenci.

Člen 5

1 Kar je v členu 17 §§2-3 Generalnih konstitucij določeno o spregledih, velja ob upoštevanju potrebnih sprememb tudi za kustose in za predsednike federacij in fundacij.
2 Oblast, ki lahko daje spregled od posebnih in izrednih statutov, naj bo določena v istih statutih.

Člen 6

Če o določeni zadevi ni jasnega predpisa v statutih reda ali province, razen če gre za izvajanje oblasti ali kaznovanje, je treba reševati primer tako, da se ozira na splošne zakone ali odloke, izdane v podobnih primerih, če obstajajo; sicer se je treba obrniti na generalni ali provincialni definitorij, da bi dobili začasno nadomestno določilo. Njihove odločitve ostanejo v veljavi vse do naslednjega generalnega ali provincialnega kapitlja.[2]

Drugo poglavje: DUH MOLITVE IN POBOŽNOSTI (prim. FPVod 5,2)

Člen 7

Bratje naj obhajajo evharistijo, molitveno bogoslužje in druge slovesnosti skupno in, kolikor je mogoče, z verniki.

Člen 8

Krajevni kapitelj s potrditvijo provincialnega ministra in ob privolitvi njegovega definitorija določa čas in druge okoliščine skupnega obhajanja evharistije in molitve v skupnosti, pa naj gre za molitveno bogoslužje, Božjo besedo in druge pobožnosti, ki ustrezajo značaju našega reda; vendar se je treba ravnati po predpisih, ki jih je izdala pristojna oblast.

Člen 9

1 Letne duhovne vaje morajo trajati vsaj pet dni.
2 Trajanje premišljevalne molitve in drugih duhovnih obnov ter načine njihovega poteka naj določijo Posebni statuti.

Člen 10

Gvardijani naj poskrbijo, da bo ob duhovni obnovi ali ob drugem primernem času kapitelj obnove življenja, kjer naj bratje razpravljajo o tem, kar se jim zdi potrebno in koristno za gojenje redovnega življenja v hiši in za rast bratske ljubezni.

Člen 11

1 Ministri in gvardijani naj poskrbijo, da bo imelo duhovno branje, posebno iz Svetega pisma, tudi v skupnosti primerno mesto.
2 Molitev naj se opira na spise in zgled svetega Frančiška in nauk frančiškanskih učiteljev.

Člen 12

Med raznimi pobožnostmi, ki jih določajo posebni statuti, naj imajo poseben poudarek:

redu lastne pobožnosti do skrivnosti učlovečene Besede v zato primernih časih, kot je advent, post itd.;
glavne slovesnosti blažene Device Marije in marijanske pobožnosti reda;
spomini svetega Frančiška, bodisi spomin smrti, bodisi vtisnjenja ran in praznik zavetnika province;
skupno obhajanje obnovitve redovnih zaobljub.

Člen 13

Sveti in samotni kraji, posvečeni spominu svetega Frančiška in svetnikov, naj ohranijo duha molka in zbranosti, tako da ostanejo zatočišče globoke notranje molitve tako za same brate kakor za prijatelje svetega Frančiška in reda. Dotok romarjev v te kraje pa naj bo priložnost, da se jim nudijo sredstva zveličanja in daje pričevanje frančiškanskega življenja.[3]

Člen 14

Blagoslov svetih krajev v provinci pripada provincialnemu ministru, razen če ni pridržan krajevnemu škofu (prim. kan. 1207). Minister lahko blagoslovi križev pot tudi v okoljih, ki ne spadajo med hiše province. Če je dal dovoljenje za odprtje kapele, je na njem, da da dovoljenje za morebitno svetno rabo (prim. kan. 1224, § 2).

Člen 15

1 Ministri naj se potrudijo, da bo na področju njihove province ali konference provincialnih ministrov vsaj en eremitorij (samotišče) ali molitvena hiša.
2 Bratje, ki tam prebivajo, naj skrbijo, da bodo brez škode za svojo zbranost radi sprejemali skupine vernikov z namenom, da jih uvedejo v frančiškansko molitev.

Člen 16

1 Bratje, ki jim je lastni minister dal pravico spovedovati brate, morejo povsod v redu spovedovati brate.[4]
2 Kjerkoli so, se smejo bratje spovedati kateremukoli spovedniku, ki je prejel pravico spovedovanja od svojega ordinarija.

Člen 17

Po predpisih člena 34 §§2-3 Generalnih konstitucij naj krajevni kapitelj določi oblike pokore, ki naj bodo prilagojene časovnim in krajevnim okoliščinam.

Člen 18

Za vsakega umrlega brata naj posebni statuti predpišejo molitve, ki naj se opravijo v skupnosti, in vsak duhovnik v provinci naj opravi zanj vsaj eno mašo.

Člen 19

1 Starši in dobrotniki, tako živi kot rajni, so deležni molitev in prošenj, ki jih opravljajo v bratstvih reda.
2 Za bratovega rajnega očeta in rajno mater ter za dobrotnike je treba opraviti molitve po predpisih posebnih statutov.

Tretje poglavje: »VI VSI STE BRATJE« (FNPVvod 22,33)

Člen 20

V bratstvih naj se ministri in gvardijani vneto pozanimajo in poskrbijo, da bodo imeli posamezni bratje potrebne stvari glede na kraje, čase in osebe, tako da ne bodo dovoljene odvečne in ne odklonjene potrebne.

Člen 21

Pravni položaj upokojenih škofov, ki se vrnejo v provinco ali kustodijo, naj določijo posebni statuti; upošteva naj se, da ne morejo uživati aktivne in pasivne volilne pravice.

Člen 22

1 Starejši in bolehni bratje naj uživajo dobrote skupnega življenja v bratstvu ter v cerkveni in družbeni skupnosti, tako da nudijo pričevanje svojega izkustva in zvestobe posvečenemu življenju ter pomoč pri delu, ki ga še zmorejo.
2 Vsi in posamezni bratje naj izkazujejo starejšim bratom posebno spoštovanje in čut hvaležnosti.
3 Ministri in gvardijani naj preskrbijo bolnim bratom bratsko pomoč in ustrezno podporo vsake vrste.

Člen 23

1 V mejah province je treba gojiti medsebojne odnose med samimi brati in hišami. Pospeševati je treba tudi medprovincialne odnose po primernih predpisih, določenih v posebnih statutih.
2 Bratom in provincam, ki so v hudi stiski zaradi neugodnih okoliščin, morajo vsi bratje, posebno ministri in gvardijani, izkazovati usluge, ki jih zahtevata bratstvo in ljubezen.
3 Ministri naj si prizadevajo ustreči osebnim in materialnim potrebam drugih, revnejših provinc, po določilih prava.

Člen 24

Zavedajoč se, da je red pravo bratstvo, naj provincialni ministri z definitorijem radi in po svojih močeh sodelujejo ter z brati in materialnimi sredstvi pomagajo pri načrtih in dejavnostih reda ter pri hišah, ki so neposredno podrejene generalnemu ministru.

Člen 25

1 Naloga gvardijana s krajevnim kapitljem ali diskretorijem je, da s potrditvijo provincialnega ministra določi meje klavzure po predpisih posebnih statutov.
2 Gvardijan more le za vsak primer posebej in iz upravičenega razloga spremeniti ali tudi ukiniti meje klavzure.

Člen 26

V posebnih okoliščinah je bratom dovoljeno uporabljati drugačno obleko, kakor jo predpisuje člen 48 §1 Generalnih konstitucij, po določbah posebnih statutov ali provincialnega definitorija.

Člen 27

1 Če nujna potreba ali krščanska ljubezen ali očitna korist zahteva, da je kdaj gvardijan ali provincialni minister dalj časa odsoten, mora te vzroke preveriti pristojni višji minister. Odhajajoči pa naj ne pozabijo vse urediti tako, da bratje zaradi takšne odsotnosti ne bodo utrpeli kake škode ali imeli neprilike.[5]
2 Gvardijan ali provincialni minister, ki odide zunaj meja svojega področja, čeprav za krajšo dobo, naj opozori tistega, ki ga mora po pravu nadomeščati.

Člen 28

1 Po predpisih posebnih statutov naj bodo v vsaki hiši in provinci določeni bratje, ki bodo pisali kroniko in skrbeli za arhiv ter opravljali druge naloge, potrebne za življenje bratstva.
2 Z veliko skrbnostjo je treba ohranjati, čuvati in po potrebah našega časa oskrbovati knjižnice, posebno znamenitejše in odličnejše. Isto velja za arhive, muzeje in umetniška dela.

Člen 29

1 Duhovnega asistenta Frančiškovega svetnega reda (FSR) ali za Frančiškovo mladino (FRAMA) naj za ves red imenuje generalni minister po predpisih Generalnih konstitucij FSR in Statuta za duhovno asistenco FSR.
2 Asistenta za narodna in pokrajinska bratstva naj imenujejo pristojni višji redovni predstojniki, za krajevna bratstva provincialni minister ali kustos na področju svoje pristojnosti.

Člen 30

1 Generalni asistent zlasti animira in koordinira asistente reda manjših bratov v njihovi duhovni in pastoralni skrbi za bratstva FSR in FRAME, ki jih podpira naš red.
2 Generalni asistent nudi pomoč drugim generalnim asistentom prvega reda in regularnega tretjega reda, da skupno skrbijo za duhovno in pastoralno asistenco FSR in FRAME v celoti. Pri tem sodelujejo v skladu z določbami Statuta za asistenco in po lastnem pravilniku.

Četrto poglavje: POPOTNIKI IN TUJCI NA TEM SVETU (prim. 1Pt 2,11; FNPVod 6,2)

PRVI NASLOV: Način dela in potovanja

Člen 31

Bratje naj vedno živijo ponižno in veselega srca, varujejo naj se vsakega napuha in pohlepa, marljivo naj vsak dan delajo in naj bodo pripravljeni nuditi svoje usluge vsem ljudem.

Člen 32

1 Gvardijanova naloga je pospeševati in urejati vsa dela v pripadajoči hiši. Spominja pa naj se, da je njegova glavna naloga brate, ki so določeni za razna dela, združevati in varovati v bratstvu.
2 Krajevni kapitelj ima pravico ne le obravnavati vprašanja, ki zadevajo potek dela, evangelizacije in pastoralnega oskrbovanja, ampak tudi skrbno zahtevati poročilo o vsakem delu, da se bo tako pospeševalo in utrjevalo bratsko občestvo.

Člen 33

1 Bratom je dovoljeno in zanje tudi primerno, da se po predpisih posebnih statutov podvržejo zakonom, ki zadevajo social-no zavarovanje in pokojnino, ravnati pa se je treba po členu 79 §2 Generalnih konstitucij.
2 Bratje naj radi sprejmejo službo zdravstvene pomoči od družb, ki so ustanovljene v ta namen.

Člen 34

1 Kadar sadovi dela in druge podpore ne zadoščajo za vzdrževanje bratstva, se bratje glede na krajevne razmere ter v odvisnosti od provincialnega ministra in gvardijanov lahko zatečejo k dobrotnikom, kakor bo bolje kazalo.
2 Kjer bi se zdelo provincialnemu ministru še potrebno in primerno ter za pričevanje koristno, naj bratje prosijo miloščino od vrat do vrat,[6] vendar le v mejah lastne province.
3 Popotno dovoljenje za nabiranje miloščine na ozemlju tuje province naj bo podeljeno le s privoljenjem ministra tiste province.

Člen 35

Bratom ni dovoljeno sprejemati večnih volil in večnih darilnic in takih stalnih dohodkov, ki bi jih rešili potrebe po delu. Enkratna volila, ki nimajo značaja stalnega dohodka, smejo sprejemati po predpisih posebnih statutov.

Člen 36

Bratje naj se vzdržijo prošenj za potovanja, ki jih ministri in gvardijani ne morejo po pameti dovoliti. Dovoljenja za potovanje naj se ne podeljujejo, če razlogi za pot niso v skladu z uboštvom.

Člen 37

Potujoči bratje morajo prebivati v naših hišah, ki naj jih vedno gostoljubno sprejmejo.

Člen 38

1 Generalni minister more vsem bratom dati dovoljenje za potovanje na področju vsega reda.
2 Provincialni ministri imajo pravico dati dovoljenje za potovanje po predpisih posebnih statutov. Za dovoljenje za potovanje zunaj teh meja potrebujejo privolitev svojega definitorija.
3 Če se bivanje kakega brata v tuji provinci zavleče preko treh mesecev, mora njegov provincialni minister obvestiti ministra tiste province. In če bo brat prebival v kaki hiši tiste province, naj sam minister poprej dobi privoljenje pristojnega ministra.
4 Pristojnosti gvardijana glede potovanj naj bodo določene v posebnih statutih.

Člen 39

Kadar ministri in gvardijani dajejo pisna dovoljenja za potovanje, naj vedno v dovoljenju navedejo čas in kraje potovanja.

Člen 40

Počitnice, ki jih je treba dati bratom ob primernem času po posebnih statutih, naj bodo tako urejene, da bo poskrbljeno za obveznosti bratstva in da bodo hkrati ustrezale namenom in duhu našega uboštva.

DRUGI NASLOV: Način organiziranja Urada za pravičnost in mir ter celovitost stvarstva (PMCS)

Člen 41

Glavna naloga generalnega urada za pravičnost in mir ter celovitost stvarstva v odvisnosti od generalnega ministra je:

1 V sodelovanju s Tajništvom za formacijo in študij, pa tudi s Tajništvom za misijone in evangelizacijo ter v sodelovanju z animatorji in komisijami za PMCS na vseh ravneh skrbeti za to, da PMCS postane del življenja in služenja reda.
2 Izobraževati brate o vprašanjih, ki zadevajo PMCS.

Člen 42

1 Generalnemu uradu za PMCS naj pomaga mednarodni svet PMCS, sestavljen po predpisih izrednih statutov, ki jih potrdi generalni definitorij.
2 Vsaka konferenca in provinca naj izdela statute, s katerimi bo poskrbela za vključitev PMCS v življenje in služenje reda, tako v času začetne kot tudi trajne formacije, pa tudi za tiste, ki so na poseben način dodeljeni PMCS.

Člen 43

1 V vsaki konferenci naj bo ustanovljena komisija za PMCS, ki jo sestavljajo člani iz vseh enot konference. Naloge in delovanje komisije kakor tudi predpisi za izvolitev njenega predsednika naj bodo določeni v primernih statutih, ki potrebujejo potrditev konference.
2 Te komisije morajo v vsem, kar zadeva PMCS, na primeren način sodelovati s Frančiškansko družino, s »Franciscans International«, s komisijami škofij in redovnih ustanov, kakor tudi z organizacijami civilne družbe, ki so na dobrem glasu.

Člen 44

1 Vsaka provinca in druge enote reda naj imajo animatorja za PMCS.
2 Kjer je mogoče, naj bo imenovan svet ali komisija, ki bo pomagala provincialnemu ministru in animatorju za PMCS pri organiziranju formacije in dela PMCS v mejah province.
3 Naloge animatorja za PMCS, ki deluje v stalni odvisnosti od provincialnega ministra ali kustosa, naj bodo podrobneje določene v izrednih statutih. Pospeševal in usklajeval bo vključevanje PMCS v življenje in službe province ali kustodije; predvsem pa bo podpiral pobude PMCS na vseh ravneh.

Člen 45

Bratska razsežnost frančiškanskega življenja in klic biti manjši brat neposredno vplivata na to, kako se mora red manjših bratov odzvati na zlo spolnih zlorab otrok in ranljivih odraslih. Kot »bratje vsem« so vsi bratje poklicani, da spoštujejo dostojanstvo in vrednost vsakega človeškega bitja, zlasti mladoletnikov in ranljivih odraslih. Da bi zagotovili skladen odziv celotnega reda na ta poziv:

1 Ustanovi se Stalni odbor za varovanje mladoletnikov in ranljivih odraslih.
2 Vsaka enota reda je dolžna vzpostaviti strukture, postopke, vire in izobraževalne programe za vse zadeve, povezane z varovanjem mladoletnikov in ranljivih odraslih, za brate in sodelavce glede na vrste pastoralnih in izobraževalnih dejavnosti, ki jih opravljajo.
3 Kadar se oceni, da je to učinkovitejše, lahko več enot reda na istem geografskem območju ali v okviru iste konference provincialnih ministrov vzpostavi skupne strukture, postopke, vire in izobraževalne programe v sodelovanju s krajevno Cerkvijo.
4 O vseh teh strukturah, postopkih, virih in izobraževalnih programih mora biti obveščen Stalni odbor reda za varovanje mladoletnikov in ranljivih odraslih, ki bo poročal generalnemu ministru in njegovemu definitoriju.
5 Dejansko delovanje teh struktur, postopkov, virov in izobraževalnih programov mora med kanonično vizitacijo oceniti generalni vizitator, po potrebi s pomočjo zunanjih strokovnjakov s tega področja.

Peto poglavje: ZATO VAS JE BOG POSLAL PO VSEM SVETU (prim. FPRe 9)

PRVI NASLOV: Splošne norme za evangelizacijo

Člen 46

1 V skladu s členom 84 Generalnih konstitucij naj se bratje povsod, kjer so in s kakršnimi koli dejavnostmi se ukvarjajo, posvečajo poslanstvu evangelizacije, tako da bodo naznanjali prihod Božjega kraljestva s preprosto frančiškansko navzočnostjo, s pričevanjem življenja, besed in dejanj.
2 Naloga tako generalnega kot provincialnega kapitlja je ovrednotiti in pretresti evangelizacijsko poslanstvo bratov in ponuditi smernice, primerne poti in sredstva za pospeševanje frančiškanske evangelizacije.[7]

Člen 47

1 Generalnemu ministru z njegovim definitorijem pripada animacija in skrb za evangelizacijo v redu ter njeno preverjanje; urejati mora misijonsko evangelizacijo in bedeti nad njo.[8]
2 Pri izvajanju te naloge generalnemu ministru pomaga Generalno tajništvo za misijone in evangelizacijo.
3 K nalogam generalnega tajnika za misijone in evangelizacijo sodi z nasvetom in delovanjem pomagati generalnemu ministru v vsem, kar zadeva evangelizacijo.

Člen 48

Naloga Generalnega tajništva za misijone in evangelizacijo v odvisnosti od generalnega ministra je:

podpirati pričevanje frančiškanske navzočnosti in spodbujati evangelizacijska dela;
s primernimi sredstvi in pobudami pospeševati evangelizacijo v redu in skrbeti zanjo;
usklajevati in spremljati misijonska dela reda in provinc;
v luči frančiškanske karizme in zahtev našega časa razločevati vse evangelizacijske pobude;
pospeševati vedno večje sodelovanje med provincami in med konferencami provincialnih ministrov.

Člen 49

1 Generalno tajništvo za misijone in evangelizacijo je sestavljeno iz dveh oddelkov: enega za evangelizacijo in drugega za misijonsko evangelizacijo.
2 Generalno tajništvo za misijone in evangelizacijo urejajo izredni statuti, ki jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.

Člen 50

1 Generalnemu tajništvu za misijone in evangelizacijo pomaga Mednarodni svet za misijone in evangelizacijo, ki ga sestavljajo delegati vseh konferenc provincialnih ministrov in drugi bratje po predpisih izrednih statutov.
2 Vsaka konferenca provincialnih ministrov izvoli enega delegata po predpisih same konference in izrednih statutov Mednarodnega sveta za misijone in evangelizacijo.

Člen 51

1 Provincialni minister s svojim definitorijem v provinci usmerja evangelizacijsko dejavnost po predpisih zakonodaje reda, ob upoštevanju odlokov in navodil generalnega in provincialnega kapitlja.
2 Vsaka provinca naj ima Tajništvo za misijone in evangelizacijo, ki mu predseduje tajnik. Tajništvo sestavljajo animator za misijone, animator za evangelizacijo in drugi bratje po določilih posebnih in izrednih statutov.

Člen 52

1 Naloga provincialnega tajnika za misijone in evangelizacijo je v odvisnosti od provincialnega ministra pospeševati in usklajevati vso evangelizacijo v provinci. Posebni in izredni statuti naj natančneje določijo njegove naloge.
2 Naloga animatorja za misijone je poleg tega, kar določajo posebni in izredni statuti: na področju province pospeševati duha in pobude misijonske dejavnosti; vzdrževati odnose med provinco in misijonarji ter zbirati darove in jih v odvisnosti od provincialnega ministra uporabljati za dobrobit misijonske dejavnosti.
3 Dolžnost animatorja za evangelizacijo je po predpisih posebnih in izrednih statutov usklajevati vso dejavnost, ki zadeva različne oblike evangelizacije.
4 Provincialnega tajnika za misijone in evangelizacijo izvoli kapitularni kongres, zunaj kapitlja pa provincialni definitorij. Če je potrebno, more provincialni tajnik za misijone in evangelizacijo istočasno prevzeti tudi nalogo animatorja za misijone ali nalogo animatorja za evangelizacijo.
5 Animatorja za misijone in animatorja za evangelizacijo izvoli kapitularni kongres, zunaj kapitlja pa provincialni definitorij.

Člen 53

1 Če je mogoče, naj se za posamezne konference provincialnih ministrov ustanovi medprovincialno tajništvo za misijone in evangelizacijo. Glavna naloga tega tajništva je animirati in pospeševati sodelovanje, formacijo in izmenjavo izkustev na področju evangelizacije in skrbeti za povezavo med različnimi provincialnimi tajništvi ter med temi in Generalnim tajništvom za misijone in evangelizacijo.
2 Če je primerno, naj se na področju posameznih konferenc provincialnih ministrov ustanovi tudi medprovincialni svet za misijone, ki ga sestavljajo delegat za misijone in evangelizacijo in animatorji za misijone; njegov namen je pospeševati misijonskega duha in dejavnost znotraj konference provincialnih ministrov in udeležbo pri misijonskih pobudah reda; spodbujati medprovincialno sodelovanje na področju misijonske evangelizacije in skrbeti za stike z Generalnim tajništvom za misijone in evangelizacijo po predpisih izrednih statutov Generalnega tajništva za misijone in evangelizacijo.
3 Medprovincialno tajništvo za misijone in evangelizacijo in medprovincialni svet za misijone urejajo lastni statuti, po določilih pristojne konference provincialnih ministrov in izrednih statutov Generalnega tajništva za misijone in evangelizacijo.

DRUGI NASLOV: Ureditev evangelizacije na splošno

Člen 54

1 Po predpisih člena 112 §1 Generalnih konstitucij in ob upoštevanju odločitev generalnega kapitlja ali generalnega ministra z njegovim definitorijem ter sposobnosti vsakega brata pripada provincialnemu kapitlju odločanje o delih evangelizacije tako v župnijski pastoralni službi, pri pridiganju, v šolah, pri socialni pomoči, pri poklicnem delu, kakor tudi v drugih dejavnostih, ki jih potrjuje izročilo ali ustrezajo novim zahtevam.
2 Pri odločitvah, o katerih govori §1, se je treba ozirati na dela, ki jih more provinca v sodelovanju s krajevno Cerkvijo in z drugimi provincami bolje spolniti in bolje služijo koristi vsega reda.

Člen 55

1 Province in konference provincialnih ministrov naj imajo primerne predpise za odvijanje evangelizacijskih dejavnosti. Ti predpisi se morajo skladati s smernicami reda in z navodili škofovskih konferenc.
2 Provincialni ministri, ki naj se zavedajo potreb svojih konferenc in vsega reda, naj spoznajo in opredelijo naloge in službe, za katere je potrebno vzgojiti strokovnjake, in naj marljivo poskrbijo za njihovo pripravo.

Člen 56

Sprejemanje župnij ali drugih del, ki jih škof namerava zaupati provinci, pripada provincialnemu ministru s soglasjem njegovega definitorija.[9] Provincialni minister mora s škofom skleniti pisni dogovor po predpisih kan. 681 §2.

Člen 57

1 Pri sprejemanju župnij, o čemer je treba obvestiti generalnega ministra, naj daje provincialni minister prednost tistim, pri katerih se bolje pokaže pričevanje bratstva in življenja manjših.
2 Če se ustanovi župnija v redovni cerkvi, naj bo z dogovorom natančno določen odnos med bratstvom in župnijo, predvsem glede uporabe cerkve.[10]
3 Takšni dogovori naj bodo sklenjeni tudi za župnije, ki so že dlje časa zaupane provinci ali kustodiji in naj bodo posodobljeni ob vzajemnem soglasju s krajevnim ordinarijem.

Člen 58

1 Provincialnemu ministru pripada, da brate, katerih sposobnost je dovolj jasna, dodeli ali predstavi škofu za opravljanje pastoralnih nalog.[11]
2 Bratje, ki so v moči nekega dogovora zavezani za kako nalogo, so kot redovniki podrejeni vizitaciji in opominjanju provincialnega ministra in nadzoru gvardijana; kar pa zadeva njihovo službo, so podrejeni tistim, katerim služijo.[12]
3 Tisti, ki v škofijah opravljajo katerokoli pastoralno službo, so podrejeni oblasti krajevnih ordinarijev po predpisu prava v vsem, kar zadeva zvesto opravljanje pastoralnih nalog in vestno spoštovanje smernic, ki zadevajo skrb za duše.[13]

Člen 59

1 I Ministri, gvardijani in bratje v pastoralni službi naj si prizadevajo, da bodo, kolikor je mogoče, sodelovali s škofijskimi in področnimi ustanovami v vsem, kar zadeva ureditev in metode evangelizacije.
2 Bratstva v isti škofiji ali na istem področju naj gojijo medsebojne odnose in tesnejše sodelovanje med seboj, pa tudi s člani ustanov posvečenega življenja, ki živijo in delujejo na istem ozemlju.

Člen 60

Apostolat vzgajanja mladine, tudi v šolah, je treba, kolikor je mogoče, pospeševati, tako da bodo laiki prav vzgojeni za služenje Cerkvi in človeški družbi ter da se bodo vzgajali cerkveni in redovni poklici.

Člen 61

V skladu s členom 97 Generalnih konstitucij naj minister in bratje v vsaki provinci predano skrbijo za izrinjene iz družbenega življenja današnjega časa.

Člen 62

Za objavo knjig, ki obravnavajo vero ali nravnost, bratje potrebujejo dovoljenje provincialnega ministra, ki jim ga bo dal, ko bo dobil naklonjeno mnenje cenzorjev (prim. kan. 832). Takšno dovoljenje je potrebno tudi za vsak prevod (prim. kan. 829, GK 109, §2).

TRETJI NASLOV: Ureditev misijonske evangelizacije

Člen 63

1 S privoljenjem svojega definitorija more generalni minister porazdeliti misijonsko delo posameznim provincam ali skupinam provinc, potem ko se je posvetoval z ministri in definitoriji prizadetih provinc. Poleg tega lahko generalni minister sprejme misijonsko delo v imenu vsega reda in ga dodeli skupinam bratov, ki prihajajo iz različnih provinc, potem ko je poslušal prizadete ministre.
2 Misijonsko evangelizacijo celotnega reda morajo urediti izredni statuti, ki jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.

Člen 64

1 Provincialnemu kapitlju in, če je nujno, zunaj kapitlja provincialnemu definitoriju pripada, da prosi generalnega ministra in od njega prejme misijonsko delo na nekem področju, na katerem še ni ukoreninjena kaka provinca reda, ali pa da se z njega umakne zaradi težkih razlogov; vendar pa mora to odpoved odobriti generalni minister.
2 Provinca, ki ustanavlja nov misijon v državi, v kateri red še ni prisoten, mora o tem obvestiti predsednika konference v regiji, v kateri se nahaja nov misijon. Prizadevati si mora za sodelovanje s sosednjimi provincami in kustodijami pri delu začetne in stalne formacije ter na drugih področjih animacije in organizacije misijonske evangelizacije.
3 Provincialni minister ima pravico, ob predhodnem soglasju svojega definitorija, sprejeti kako posebno dejavnost na področju, na katerem provinca opravlja misijonsko delo.
4 Provinca ima dolžnost, da misijonom, ki so ji dodeljeni, preskrbi zadostno število sposobnih bratov in primerno podporo.

Člen 65

1 Province, ki imajo svoje brate vključene v tujo provinco kot misijonarje, naj skrbijo, da bo blagor tiste province stalno napredoval.
2 Enote misijonske evangelizacije, ki se same še ne morejo primerno vzdrževati, mora v vsem podpirati Generalno tajništvo za misijone in evangelizacijo po naročilu generalnega ministra z njegovim definitorijem, in to po predpisu izrednih statutov.

Člen 66

Misijonskega duha je treba gojiti v vsej provinci in v vseh bratstvih, posebno v vzgojnih hišah, kot tudi med člani vse Frančiškanske družine in med drugimi verniki.

Člen 67

1 Duha misijonskega sodelovanja, soudeleženosti in občestva naj v vsaki provinci goji Frančiškanska misijonska zveza.
2 Provincialni animator za misijone je tudi pospeševalec Frančiškanske misijonske zveze, razen če je v posebnih statutih drugače določeno.

Člen 68

1 Ministri morejo ob soglasju definitorija upoštevajoč pravo sprejeti in poslati tiste verne laike, ki se prostovoljno ponudijo za delo misijonske evangelizacije.[14]
2 Pravice in dolžnosti vernih laikov, sprejetih v delo misijonske evangelizacije, je treba opredeliti v veljavni pogodbi, po možnosti veljavni tudi na civilnem področju.

Člen 69

Po posvetu s svojim definitorijem naj provincialni minister blagohotno sprejeme prošnjo sposobnega brata,[15] ki izrazi željo, da bi delal v kaki dejavnosti misijonske evangelizacije reda.

Člen 70

1 Če provinca nima svojega misijonskega področja, naj provincialni minister preko Generalnega tajništva za misijone in evangelizacijo ponudi bratom možnost, da se vključijo v misijonske pobude reda ali kake druge province.
2 V tem primeru provincialnemu ministru pripada, da sklene dogovor, v katerem je določeno, koliko časa bo brat tam delal in kakšne so njegove pravice in dolžnosti.

Člen 71

Provincialni ministri naj prek Generalnega tajništva za misijone in evangelizacijo prosijo generalnega ministra za obedienco za brate, ki želijo iti kot misijonarji zunaj svoje province; isto tajništvo naj tudi obvestijo o njihovi dokončni vrnitvi v provinco.

Člen 72

1 Miloščina, ki je v provinci ali v konferenci provincialnih ministrov zbrana v dobro misijonskega dela, naj bo porabljena v ta namen v odvisnosti od prizadetih provincialnih ministrov po predpisih posebnih in izrednih statutov.
2 Generalno tajništvo za misijone in evangelizacijo morajo ekonomsko podpirati vse enote reda. Generalni kapitelj mora določiti obliko in metodo te podpore.

ČETRTI NASLOV: Kustodija in komisariati Svete dežele

Člen 73

Vsaka provinca naj skrbi, da bo imela v Kustodiji Svete dežele vedno kakega primernega brata, ki bo tam služil vsaj štiri leta; ostane pa pravica generalnega ministra, da tja pošlje brate iz katerekoli province, vendar mora prej slišati mnenje provincialnega ministra in kustosa Svete dežele.

Člen 74

1 V vsaki provinci ali vsaj v vsaki regiji ali narodu naj generalni minister, ko je upošteval posebne razmere, po posvetovanju s svojim definitorijem in potem, ko je prejel mnenje kustosa Svete dežele in prizadetih provincialnih ministrov, poskrbi za ustanovitev Komisariata Svete dežele, ki mu predseduje komisar.
2 Naloga komisarjev Svete dežele je v svojem okolišu pospeševati spoznavanje svetih krajev, študij in pobožnost do njih kakor tudi organiziranje romanj. Po predpisih posebnega prava je njihova naloga tudi, da v svojem okolišu zbirajo pomoč za spodbujanje apostolske dejavnosti in za razmah ustanov v Sveti deželi.
3 Službo komisarjev Svete dežele in vodenje komisariatov urejajo Generalne konstitucije in statuti.

Člen 75

Glede na to, kako so bili ustanovljeni, so Komisariati Svete dežele dveh vrst:

hiše, ki je neposredno odvisna od Kustodije Svete Dežele ali pa jo je ta ustanovila na ozemlju neke province;
del hiše kake province; v tem primeru so komisariati podvrženi vizitaciji ministra hiše, v kateri imajo sedež in morajo predstaviti triletno poročilo provincialnemu kapitlju.

Člen 76

Komisarje Svete dežele in, če se zdi koristno, tudi vicekomisarje, izvoli kapitularni kongres kustodije za tri leta, če gre za komisarje prve vrste; ali kapitularni kongres province, če gre za komisarje druge vrste.

Člen 77

Komisarji in bratje, ki so dodeljeni komisariatu, naj svoje dejavnosti ne izvajajo zunaj meja področja, ki jim je bilo določeno, brez dovoljenja pristojnih ministrov po predpisih statutov.

Šesto poglavje: »HREPENETI MORAJO PO GOSPODOVEM DUHU IN NJEGOVI SVETI DEJAVNOSTI« (FPVod 10,8)

PRVI NASLOV: Splošna pravila o formaciji

Člen 78

1 Po predpisih člena 134 Generalnih konstitucij ima generalni minister s svojim definitorijem pravico, da v vsem redu ureja formacijo in bedi nad njo.
2 Pri izvajanju te naloge generalni minister uporablja Generalno tajništvo za formacijo in študij. Dolžnost tajnika tega urada je, da z nasvetom in delom pomaga generalnemu ministru v vsem, kar zadeva formacijo.
3 Frančiškansko formacijo vsega reda urejata Načrt formacije (Ratio Formationis) in Načrt študija (Ratio Studiorum), ki ju potrdi generalni minister ob soglasju definitorija.

Člen 79

1 V odvisnosti od generalnega ministra je naloga Generalnega tajništva za formacijo in študij:

urejati celotno vzgojno dejavnost v redu;
pospeševati in usklajevati vzgojo in študij s primernimi sredstvi in pobudami;[16]
skrbeti, da se izpolnijo vsa navodila, ki so jih oblasti reda pretresle in o njih odločile glede formacije in študija, ter nadzorovati, ali se to spolnjuje;[17]
razvijati vedno večje sodelovanje in dialog med vzgojitelji.[18]

2 Generalno tajništvo za formacijo in študij se ravna po izrednih statutih, ki jih je potrdil generalni minister ob soglasju svojega definitorija.
3 Vsaka enota reda mora ekonomsko podpirati Generalno tajništvo za formacijo in študij. Generalni kapitelj mora določiti obliko in metodo te podpore.

Člen 80

1 Generalnemu tajništvu za formacijo in študij pomaga Mednarodni svet za formacijo in študij, ki ga sestavljajo delegati vseh konferenc provincialnih ministrov in drugi bratje po predpisih izrednih statutov.
2 Vsaka konferenca provincialnih ministrov naj izvoli enega delegata po predpisih same konference in izrednih statutov Mednarodnega sveta za formacijo in študij.

Člen 81

1 V skladu s členom 138 Generalnih konstitucij pripada provincialnemu ministru z definitorijem, da v svoji provinci usmerja formacijo in jo nadzira po določbah splošnega in lastnega prava.
2 Provincam in drugim pristojnim enotam reda pripada naloga, da predpise Generalnih konstitucij in statutov ter druge dokumente reda prilagodijo posebnim okoliščinam oseb in krajev.
3 Posamezne konference provincialnih ministrov, province in druge pristojne enote reda naj napravijo lastni Načrt formacije in Načrt študija za vse brate. Pri tem naj upoštevajo predpise prava in zagotovijo neprekinjenost med začetno in trajno formacijo. Te dokumente, odobrene po predpisih posebnih statutov, mora potrditi generalni minister.
4 Za pospeševanje tesnejšega sodelovanja med vzgojitelji v isti regiji ali v konferenci lahko province in samostojne kustodije iste regije ali konference izdelajo enoten Načrt formacije in enoten Načrt študija. Nato ju mora potrditi generalni minister.

Člen 82

1 Vsaka provinca naj ustanovi Tajništvo za formacijo in študij, ki mu predseduje tajnik. To tajništvo sestavljajo: moderator za trajno formacijo, posamezni magistri ali rektorji vzgojnih hiš, animator za pastoralno skrb za poklice in drugi bratje, kolikor bo potrebno, po predpisih posebnih in izrednih statutov.
2 Naloga tajnika je pospeševati in usklajevati v odvisnosti od provincialnega ministra vso vzgojno dejavnost v provinci. Njegovo službo natančneje določijo posebni in izredni statuti.
3 Provincialnega tajnika za formacijo in študij izvoli kapitularni kongres, zunaj kongresa pa provincialni minister z definitorijem, v samostojni kustodiji pa kustos s svetom.

Člen 83

1 Za posamezne konference provincialnih ministrov naj se, če je mogoče, ustanovi Tajništvo konference za formacijo in študij, katerega naloga je: pospeševati dialog in sodelovanje glede formacije in študija ter imeti pogoste stike tako z Generalnim tajništvom kot s provincialnimi tajniki za formacijo in študij.
2 Tajništvo konference za formacijo in študij urejajo statuti pristojne konference provincialnih ministrov.
3 Tajnika konference za formacijo in študij izvolijo po predpisih statutov konference provincialnih ministrov.

Člen 84

Poleg Tajništva za formacijo in študij vsake konference ima lahko tudi več provinc skupaj Medprovincialno tajništvo za formacijo in študij, ki se ravna po izrednih statutih.

DRUGI NASLOV: Trajna formacija

Člen 85

1 Ministri naj skrbijo, da bodo kapitlji izdelali načrte trajne formacije.
2 Po členu 139 §2 Generalnih konstitucij naj ima vsaka provinca moderatorja trajne formacije po predpisih posebnih statutov.

Člen 86

1 V posebnih statutih naj bo poskrbljeno za vse, kar zadeva uresničevanje trajne formacije,[19] s posebno pozornostjo na vsaj prvih petih letih po slovesnih zaobljubah.
2 Kar zadeva trajno frančiškansko formacijo, naj se tam, kjer to svetujejo okoliščine, ustanovijo medprovincialne ali medobediencialne hiše.

TRETJI NASLOV: Vzgojitelji

Člen 87

V vzgojni hiši naj vzgojitelji spremljajo kandidate in brate, ki so še v začetni formaciji, in z njimi delajo tako, da v njihovem življenju odkrivajo Božjo voljo, globlje preiskujejo nagibe za odločitev, da se oklenejo frančiškanskega življenja, preudarjajo lastna izkustva življenja v bratstvu in kot manjši ter iščejo način frančiškanskega življenja, ki je skladen z značajem vsakega posameznika.[20]

Člen 88

1 Po členu 139 §2 Generalnih konstitucij naj kapitularni kongres izvoli za vsako vzgojno hišo magistra ali rektorja, zunaj kongresa pa naj to stori provincialni minister z definitorijem ali kustos samostojne kustodije s svetom po predpisih posebnih in izrednih statutov.
2 V vsaki vzgojni hiši sestavljajo zbor vzgojiteljev tisti bratje, ki jih je izrecno določil provincialni minister, potem ko je slišal mnenje definitorija. Ta zbor naj sestavljata taka edinost in različnost, da se bo lahko bolje soočil s potrebami posameznikov glede na starost, zrelost, stopnjo izobrazbe in druge okoliščine gojencev.
3 Posebni statuti naj določijo vzgojitelje za brate, ki iz raznih razlogov bivajo zunaj vzgojne hiše.

ČETRTI NASLOV: Pastoralna skrb za poklice

Člen 89

1 V vsaki provinci naj provincialni minister po predpisih posebnih in izrednih statutov imenuje brata, ki naj animira in usklajuje pastoralno skrb za poklice.
2 Dolžnost tega brata je, da pospešuje in usmerja delo za poklice bodisi v provinci in z drugimi provincami, bodisi s celotno Frančiškansko družino po predpisih Generalnih konstitucij in posebnih statutov.

PETI NASLOV: Začetna formacija

Člen 90

1 Provincialni minister ali kustos samostojne kustodije imata pravico sprejeti kandidata v postulat, upoštevajoč posebne statute.
2 Postulat je treba preživeti pod vodstvom magistra po predpisih posebnih ali izrednih statutov.
3 Posebni statuti naj določijo trajanje postulata, tako da ne bo krajši od enega leta in ne daljši od dveh let.

Člen 91

Poleg tega, kar je lahko določeno v posebnih statutih in kar predvideva splošno pravo, morajo imeti kandidati za noviciat še naslednje:

pravi namen, svobodno voljo, duhovno, umsko in social-no primernost;
primerno telesno in duševno zdravje, kjer je treba upoštevati morebitna podedovana družinska nagnjenja;
primerno osebno zrelost;
primerno umsko ali poklicno usposobljenost.[21]

Člen 92

1 Vsak kandidat za noviciat naj pisno izjavi,:

da nima nobene težke ali kronične bolezni in da ve, da bi bil sprejem in zato tudi njegove zaobljube neveljavne, če bi to zvijačno prikril;
da vstopa v red prostovoljno;
da je v skladu z odločitvijo ministrov in gvardijanov pripravljen zastonj opraviti kakršnokoli delo, tako da ne bo imel pravice zahtevati od reda nobenega denarnega povračila v primeru, da red zapusti ali ga minister odslovi.

2 Izjave, o katerih govori §1, naj podpišejo gvardijan, dve priči in sam kandidat. Shranjene naj bodo v provincialnem arhivu. Pri mladoletnih kandidatih naj take izjave podpišejo starši ali varuh.

Člen 93

Za veljaven vstop v noviciat mora biti kandidat prost zadržkov, ki jih navaja splošno pravo, in mora dopolniti vsaj sedemnajsto leto starosti. Predložiti mora krstni, birmanski in samski list skupaj z ostalimi dokumenti, ki jih zahtevajo posebni statuti.[22]

Člen 94

1 Generalni minister more z redno oblastjo sprejemati v vsem redu kandidate za postulat, noviciat in zaobljube, ravnati pa se mora po pravu;[23] v kustodijah, ki so od njega odvisne, pa jih lahko tudi sprejme.
2 Provincialni minister in kustos samostojne kustodije imata pravico sprejemati kandidate v noviciat za svojo provinco ali kustodijo ob upoštevanju predpisov posebnih statutov;[24] kustos odvisne kustodije potrebuje pooblastilo svojega ministra.

Člen 95

1 Glede dejanja ali obreda pri vstopu v noviciat je treba spolniti določbe posebnih statutov in redovnega obrednika.
2 Obredu predseduje minister, ki kandidata sprejema v noviciat ali od njega pooblaščeni brat. V izrednih okoliščinah, kot v primeru, da stik s pristojnim ministrom ali njegovim namestnikom ni mogoč, ima to pravico tisti, ki vodi noviciaško hišo, da je le že znano dovoljenje za vstop po predpisu §2 prejšnjega člena.
3 O začetku noviciata je treba sestaviti dokument, ki ga podpišejo predsedujoči obreda, dve priči in sam kandidat.

Člen 96

1 Da je noviciat veljaven, ga je treba preživeti v hiši reda, ki je za to pravilno določena, in mora trajati dvanajst mesecev.[25]
2 Hišo noviciata ustanovi, prenese ali razpusti s pisnim odlokom generalni minister s privolitvijo svojega definitorija.[26]
3 V izjemnem primeru more generalni minister, potem ko je dobil soglasje svojega definitorija, dovoliti, da posamezen kandidat veljavno opravi noviciat zunaj hiše noviciata v drugi hiši reda pod vodstvom kakega sposobnega brata, ki zmore opravljati službo magistra.[27]
4 Provincialni minister more dovoliti, da skupina novincev določena časovna obdobja biva v drugi redovni hiši, ki jo je sam določil.[28]

Člen 97

1 Brez dovoljenja generalnega ministra naj se noviciat ne začne, če niso navzoči vsaj trije kandidati.
2 Če v provinci ali kustodiji pet let zaporedoma ni bilo nobenega novinca, se ne more začeti novo leto noviciata brez soglasja generalnega ministra, čeprav ima kanonično ustanovljeno hišo noviciata.

Člen 98

1 Magister novincev, pod katerega vodstvom je noviciat, mora biti brat s slovesnimi zaobljubami. Izvoljen je na kapitularnem kongresu, zunaj kongresa pa po predpisu člena 88 §1 teh statutov.[29]
2 Vodstvo novincev je pod oblastjo provincialnega ministra pridržano samo magistru, ki v sodelovanju z zborom vzgojiteljev ureja bratsko življenje in vzgojne dejavnosti novincev ter se pri tem ravna po posebnih in izrednih statutih; ostane pa v veljavi člen 140 §3 Generalnih konstitucij.[30]
3 Dvakrat na leto naj magister v sodelovanju z zborom vzgojiteljev sestavi pisno sodbo o primernosti posameznih novincev ob upoštevanju posebnih in izrednih statutov; magister naj jo podpiše in pošlje provincialnemu ministru.

Člen 99

V času noviciata je treba prekiniti redni študij. Sme se dovoliti ali tudi ukazati študij, ki je koristen vzgoji novincev po predpisih členov 152-153 Generalnih konstitucij. Študij, skladen z noviciatom, pa mora biti usmerjen k spoznavanju in ljubezni do Boga in k pospeševanju življenja, ki se hrani iz vere.[31] Zato:

je treba novince uvajati v teologijo redovnega življenja, predvsem v teologijo Vodila, zgodovino in duhovnost reda, ki temelji zlasti na spisih svetega Frančiška. Hkrati naj se v bratskem občestvu in v sodelovanju pri dejavnostih bratov praktično učijo evangeljskega življenja;
naj novinci z vsakdanjim branjem in premišljevanjem Svetega pisma, predvsem evangelija, v katerem korenini naše Vodilo, posnemajo življenje Jezusa Kristusa;
naj se novinci uvajajo v pogovor z Bogom v osebni molitvi; pod vodstvom Device Marije, Matere Cerkve, naj se z dejavnim obhajanjem liturgije globlje vživijo v velikonočno skrivnost in z veliko skrbnostjo sodelujejo pri skrivnostih Cerkve;
naj novinci opravljajo pobožne vaje, ki jih priporoča zdrava tradicija reda in se skladajo s predpisi svete liturgije, tako da se bodo krepili v duhu molitve.

Člen 100

1 Po členu 154 §2 Generalnih konstitucij morejo posebni statuti določiti eno ali več časovnih obdobij za vaje v apostolatu zunaj noviciaške hiše; ohraniti je treba značilno noviciaško vzgojo.
2 To apostolsko izkustvo mora biti resnično vzgojna dejavnost,[32] ki mora biti tako urejena, da se ne začne prej kakor po prvih treh mesecih noviciata, da novinec ostane v noviciatu šest zaporednih mesecev in da se vrne vanj vsaj en mesec pred začasnimi zaobljubami.

Člen 101

1 Noviciat se prekine tako, da ga je treba znova začeti in končati, če je novinec odsoten iz noviciaške hiše več kot tri mesece nepretrgano ali v presledkih, razen v primeru odsotnosti zaradi vaj v apostolatu; prav tako, če ga iz hiše odpusti minister ali če brez njegovega dovoljenja zapusti hišo z namenom, da se ne vrne.[33]
2 Če po končanem noviciatu še ostane dvom o novinčevi primernosti, more provincialni minister, potem ko je slišal mnenje svojega definitorija, podaljšati čas noviciata, vendar ne prek šest mesecev.[34]
3 Novinec more svobodno zapustiti red, pa tudi provincialni minister ga lahko odslovi, potem ko je slišal magistrovo mnenje.[35]

Člen 102

Če je novinec primeren, napravi po končanem noviciatu začasne zaobljube, ki jih bo obnavljal vsako leto, razen če posebni statuti določajo drugače.

Člen 103

1 V skladu s členom 156 §2 Generalnih konstitucij pripada provincialnemu ministru ali kustosu samostojne kustodije, po tem ko je slišal mnenje magistra in zbora vzgojiteljev noviciaške hiše, pravica, da dovoli novincu pristopiti k prvim zaobljubam in da jih sam sprejme.
2 Istemu ministru ali kustosu pripada, da dovoli in sprejme obnovitev začasnih zaobljub po predpisih posebnih statutov.[36]
3 Kustos odvisne kustodije potrebuje pooblastilo svojega ministra.

Člen 104

1 Posebni statuti določijo čas začasnih zaobljub, ki naj ne bo krajši od treh let in ne daljši od šestih let; ostane pa v veljavi določilo §3 tega člena.[37]
2 Provincialni minister ali kustos samostojne kustodije, v katerega pristojnosti je dovoliti bratu pristop k zaobljubam, more iz upravičenega razloga tudi dovoliti, da nekdo napravi slovesne zaobljube tudi prej, vendar ne več kot tri mesece.[38]
3 Isti minister ali kustos samostojne kustodije more v posebnih primerih in po predpisih posebnih statutov, ko je slišal mnenje definitorija ali sveta, podaljšati čas začasnih zaobljub, toda tako, da skupen čas ne presega devet let.[39]

Člen 105

1 Dobo začasnih zaobljub je treba preživeti v vzgojni hiši ali po posebnih statutih v drugi hiši reda, vedno pa pod vodstvom sposobnega brata, ki opravlja službo magistra.
2 Magistru bratov z začasnimi zaobljubami v sodelovanju z zborom vzgojiteljev pripada, da ureja vse vzgojno delovanje po predpisih Generalnih konstitucij, teh statutov ter posebnih in izrednih statutov.

Člen 106

1 Vsi bratje si morajo v času začasnih zaobljub prizadevati za celostno značilno frančiškansko formacijo, zato da bi bolj polno udejanjili pravo življenje reda in na bolj primeren način vršili njegovo poslanstvo.
2 Da bi bila takšna frančiškanska, kot tudi teološka in humanistična formacija uresničena, naj imajo posamezne province ali več provinc skupaj lasten program, skupen za vse brate, upoštevajoč navodila Načrta formacije (Ratio Formationis) in Načrta študija (Ratio Studiorum).

Člen 107

1 Poročilo o primernosti bratov za začasne zaobljube, ki ga morajo podpisati magister in zbor vzgojiteljev, je treba vsaj enkrat na leto poslati provincialnemu ministru ali kustosu samostojne kustodije.
2 Pred slovesnimi zaobljubami naj imajo kandidati frančiškansko duhovno pripravo, ki naj traja neprekinjeno vsaj en mesec in ki jo morajo bratje preživeti v sveti zbranosti in molitvi, ko premišljujejo o pomembnosti tega odločilnega in izjemnega dejanja, s katerim se redovnik za vedno posveti Bogu.
3 Provincialnemu ministru ali kustosu samostojne kustodije pripada, da dovoli bratom pristopiti k slovesnim zaobljubam in jih sprejeti, ob spoštovanju člena 159 §2 Generalnih konstitucij, potem ko je slišal mnenje magistra, zbora vzgojiteljev, slovesno zaobljubljenih bratov hiše, v kateri je kandidat preživel zadnje leto, ter drugih bratov po predpisu posebnih statutov; kustos odvisne kustodije potrebuje pooblastilo generalnega ali provincialnega ministra.

Člen 108

Pri presojanju primernosti kandidatov za red je treba poleg tega, kar za veljavnost predpisuje splošno pravo, biti pozoren tudi na njihovo potrebno človeško zrelost in razpoložljivost za delo: to so stvari, ki pri izbiri zahtevajo primerno strogost presoje.[40]

ŠESTI NASLOV: Formacija za službe in svete redove

Člen 109

1 Vsaka provinca, ali če bi se zdelo primerno, več provinc skupaj naj imajo lastno študijsko redišče za formacijo bratov, ki se pripravljajo za službe in svete redove; to središče se ravna po lastnih statutih, pri čemer se je treba ravnati po pravu.
2 Ustanovitev in ukinitev študijskega središča pripada provincialnemu ministru ali provincialnim ministrom ob soglasju lastnega definitorija, po posvetu z generalnim ministrom.

Člen 110

1 Študij v celotnem redu uravnava Načrt študija (Ratio Studiorum), ki ga potrdi generalni minister ob soglasju definitorija.
2 Načrt študija sleherne province ali več provinc, ki ureja formacijo bratov, ki se pripravljajo na službe in svete redove, je treba sestaviti glede na predpise splošnega prava in prava škofovske konference ter na zakone in navodila reda.[41]
3 Ta Načrt študija mora potrditi provincialni minister ali, če gre za več provinc, pristojni ministri ob soglasju definitorija in ga je treba poslati generalnemu ministru.

Člen 111

Kadar se bratje pripravljajo na službe in svete redove v ustanovah, ki ne pripadajo redu, ali v združenih ustanovah, ki niso pod neposrednim vodstvom province, mora provincialni minister poskrbeti, da se izobrazba bratov dopolni, tako da upošteva tudi Načrt študija reda in province.

Člen 112

1 Provincialni minister ima za svojo provinco pravico dovoliti bratom pristop k vzpostavljenim službam in jih podeliti, potem ko je slišal mnenje magistra in zbora vzgojiteljev, če ta obstaja.
2 Provincialni minister more dovoliti bratu pristop k svetim redovom,[42] potem ko je slišal mnenje bratov s slovesnimi zaobljubami hiše in drugih, ki skrbijo in so odgovorni za njegovo formacijo, in potem ko je opravil posvetovalno glasovanje definitorija, če se za redovnika misli, da je sposoben in če se takšna služba pokaže koristna za Cerkev in za red (prim. kan. 1025 §2).
3 Pristojni provincialni minister more samo iz kanoničnega razloga, tudi tajnega, prepovedati prejem prezbiterata diakonom, ki so namenjeni za prezbiterat (prim. kan. 1030).
4 Provincialnemu ministru pripada, da razglasi iregularnost in zadržke za prejem ali opravljanje zakramenta svetega reda, razen če je razlog zanje tajen, in podeliti spregled v primerih, ki niso pridržani Apostolskemu sedežu.

SEDMI NASLOV: Formacija za druge službe in naloge

Člen 113

1 Bratje, ki se pripravljajo in so določeni za neko službo ali nalogo, si morajo pridobiti v skladu s svojimi sposobnostmi poklicno, tehnično in znanstveno formacijo.
2 Ta formacija mora biti takšna, da bo mogla koristno služiti življenju bratstva, poslanstvu Cerkve in potrebam ljudi.

OSMI NASLOV: Pospeševanje študija v redu

Člen 114

1 Ministri naj marljivo pospešujejo akademske študije in pri srcu naj jim bo primerna priprava strokovnjakov in učiteljev v redovnih ali drugih ustanovah glede na potrebe province in vsega reda.
2 Ministri naj pospešujejo intelektualno dejavnost prek študijskih ustanov in kongresov tako v provincah kakor v konferencah.

Člen 115

Ministri naj skrbijo, da bodo središča študija, raziskovanja in izdajanja znanstvenih del urejena tako, kakor zahtevajo današnji časi; upoštevajo naj potrebe reda in provinc.

Člen 116

1 Med študijskimi središči reda ima prvo mesto Papeška univerza Antonianum, katere veliki kancler in voditelj je generalni minister.
2 Papeška univerza Antonianum kot sedež študija na visoki znanstveni ravni, ki ima prednostno frančiškansko značilnost, ki temelji na mednarodnosti in medfrančiškanskem sodelovanju, si je postavila tele cilje:

biti središče frančiškanskega raziskovanja in študija;
biti sedež za pripravo profesorjev in vzgojiteljev vsega reda;
dati svoje znanstvene raziskave v korist in uporabo raznih ustanov reda;
biti v pomoč redu pri ustvarjanju skladnosti razuma in duha.[43]

Člen 117

Provincialni ministri morajo nuditi generalnemu ministru svoje sodelovanje za dosego ciljev Papeške univerze Antonianum, tako da poskrbijo za profesorje, študente in sredstva.

Člen 118

Bratje našega reda morajo za služenje Papeški univerzi Antonianum nuditi svoje delo v duhu sodelovanja in pokorščine generalnemu ministru po predpisih izrednih statutov in odlokov reda.

Sedmo poglavje: »BRATJE SO DOLŽNI UBOGATI BRATA FRANČIŠKA IN NJEGOVE NASLEDNIKE« (FPVod 1,3)

Ureditev in vodstvo reda ter upravljanje dobrin

PRVI DEL: UREDITEV REDA IN VODSTVO NA SPLOŠNO

PRVI NASLOV: Ureditev reda

Člen 119

1 V redu so poleg provinc, ki so temeljne enote reda za njegovo življenje in poslanstvo (prim. GK čl. 169 §1), tudi druge enote, poimenovane kustodije, ki so lahko samostojne ali odvisne, ter federacije in fundacije.
2 Vsi bratje in vsak posamezen brat naj s primernimi sredstvi in pobudami pospešujejo in razvijajo sodelovanje med enotami reda.

Člen 120

1 Preden je ustanovljena nova provinca, mora biti generalnemu definitoriju znano, da bo mogla voditi življenje in poslanstvo reda z vsem potrebnim za formacijo, vodstvo, sodelovanje in materialno vzdrževanje, ob spoštovanju tega, kar zahteva pravo.
2 Nova provinca reda naj ne bo ustanovljena, če je po posvetu s prizadetimi osebami ne bo sestavljalo najmanj 40 bratov s slovesnimi zaobljubami in 6 gvardijanatov z utemeljenim upanjem na rast reda.
3 Pri preverjanju prej omenjenih lastnosti in tudi vsake druge prvine, ki bi bila koristna za določitev dejanskega stanja različnih enot reda, je pomembna vestno vodena kanonična vizitacija.

Člen 121

1 Če bratje ene ali več provinc bivajo na področju, kjer je po sodbi generalnega definitorija primerno število bratov z utemeljenim upanjem za prihodnjo rast reda, na nasvet ministrov konference tega področja in po posvetovanju z brati prizadeti provincialni ministri sami od sebe ali na zahtevo generalnega ministra sklenejo dogovor; potem se lahko pristopi naprej k ustanovitvi nove province ali, če to zahteva primer, samostojne ali odvisne kustodije, držeč se predpisov.
2 Za ustanovitev samostojne kustodije, če posebne okoliščine ne svetujejo drugače, in ko se je posvetovalo s prizadetimi osebami, se zahteva vsaj 25 slovesno zaobljubljenih bratov in 4 gvardijanati, in tudi utemeljeno upanje na rast reda.
3 Iz posebnih razlogov in v posebnih okoliščinah lahko generalni minister ob soglasju svojega definitorija ustanovi kustodijo, odvisno od njega samega ali od kake province, da je le ob njeni ustanovitvi najmanj 15 slovesno zaobljubljenih bratov in 3 gvardijanati.

Člen 122

Če ni izrecno drugače rečeno, je samostojna kustodija izenačena s provinco, in kar je v Generalnih konstitucijah in v teh statutih določeno za province in njihovo vodenje, naj se uporablja za samostojno kustodijo in njeno vodenje.

Člen 123

Če bratje iz različnih provinc delajo na kakem področju, kjer še ni mogoče ustanoviti nove province ali kustodije, naj se pristojni ministri sami od sebe ali na zahtevo generalnega ministra, potem ko so se posvetovali s prizadetimi brati, posvetujejo med seboj o tem, da bi prosili generalnega ministra za ustanovitev federacije, ki je po svoji naravi začasna ustanova, naravnana k bodoči ustanovitvi province ali kustodije. Ureditev in upravljanje federacije urejajo lastni statuti, ki jih sestavijo tisti, ki jih zadeva, in jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.

Člen 124

1 Provincialnega ministra, provincialnega vikarja in definitorje na novo ustanovljene province ter kustosa, vikarja in svetovalce na novo ustanovljene samostojne kustodije prvikrat izvoli generalni definitorij za tri leta, potem ko je dobil posvetovalni glas slovesno zaobljubljenih bratov province ali kustodije.
2 Provincialni minister in provincialni vikar, ki sta bila izvoljena po prvem paragrafu, sta lahko ponovno izvoljena za šestletje in še za eno triletje, kustos in kustodijski vikar in tudi provincialni definitorji ali svetovalci kustodije pa največ skupno za tri triletja.
3 Če je nova provinca ustanovljena iz samostojne kustodije, izvolijo ministra, vikarja in definitorje redno na kapitlju.
4 Kadar je ustanovljena nova provinca ali samostojna kustodija, naj se, če se zdi, da je to potrebno za ureditev in pospeševanje njihovega življenja, po predpisu člena 3 §3 teh statutov izdajo prehodne norme, ki jih potrdi generalni minister ob soglasju svojega definitorija.

Člen 125

Enote reda, ne glede na to, ali gre za provinco, samostojno kustodijo, odvisno kustodijo, federacijo ali fundacijo, morajo začeti postopek ukinitve ob naslednjih okoliščinah: majhno število bratov, visoka starost večine članov, dejanska nezmožnost za vodenje in vzgojo, večletno pomanjkanje kandidatov, pomanjkanje potrebne vitalnosti za življenje in posredovanje karizme v dinamični zvestobi, evangelizaciji in gospodarski vzdržnosti.

Člen 126

1 Med kanonično vizitacijo mora generalni vizitator preveriti, če so v provinci ali samostojni kustodiji res prisotne vse prvine, ki se zahtevajo, da bi mogli primerno voditi življenje in poslanstvo reda (prim. GS čl. 120 in 121 §2), kar se šteje za eno njegovih prvenstvenih dolžnosti.
2 Po končani vizitaciji mora generalni vizitator generalnemu ministru predložiti skrbno poročilo o stanju enote reda, zlasti glede na zgoraj navedene prvine.
3 Če neka provinca ali samostojna kustodija po sodbi generalnega vizitatorja nima več ustreznih prej omenjenih prvin, generalni minister, potem ko je z generalnim definitorijem preveril utemeljenost opisanega stanja in ob njegovem soglasju, z dekretom določi, da je vodstvo prizadete province ali samostojne kustodije – ob upoštevanju primernih posvetovanj in informiranju pristojne konference provincialnih ministrov – dolžno v triletju, ki sledi vizitaciji, pripraviti predlog rešitve, ki ga je treba predložiti potrditvi generalnega vodstva reda glede vrste enote reda, ki jo nameravajo ustanoviti.
4 Če do tega ne pride v treh letih, naj za to poskrbi generalni minister, potem ko je, kolikor je bilo mogoče, slišal brate prizadete province ali samostojne kustodije in s soglasjem svojega definitorija.

Člen 127

Zaradi posebnih razlogov in okoliščin more generalni minister s soglasjem svojega definitorija in ko je slišal prizadete brate, tudi na ozemlju katerekoli province ali kustodije ustanoviti hišo ali drugo enoto reda, ki je odvisna od samega generalnega ministra ali od kake druge province ali samostojne kustodije; ta se ravna po lastnih predpisih, ki jih je izdala pristojna oblast. V primeru odvisnosti od več kot ene province ali samostojne kustodije je treba skrbno določiti pristojnost vsakega ministra in kustosa glede odvisne enote reda v skladu z določbami člena 129 Generalnih statutov.

Člen 128

1 Če navzočnost bratov ene province na nekem področju terja določeno avtonomijo življenja in enotnost poslanstva in ni pogojev, da bi se ustanovila kustodija, more generalni minister s soglasjem definitorija po lastnem nagibu ali na prošnjo provincialnega ministra s soglasjem definitorija prizadete province osnovati fundacijo, ki ji mora dati tudi lastne predpise ali statute.
2 Generalni minister s soglasjem svojega definitorija lahko osnuje fundacijo, ki je odvisna od njega.
3 Bratje, ki so sprejeti v noviciat in k zaobljubam v fundaciji, ki je odvisna od generalnega ministra, so člani omenjene fundacije.
4 Vsaka fundacija mora imeti lastne statute po predpisu člena 3 §3 Generalnih statutov.

Člen 129

1 Za osnovanje kustodije ali fundacije, odvisne od province, na ozemlju druge enote reda, je treba zahtevati tudi glas sveta te enote, preden bo izdan dekret o ustanovitvi, in če gre za ustanovitev na ozemlju več enot, je treba isto zahtevati od svetov vseh enot.
2 Za ustanovitev hiše na ozemlju druge enote se zahteva, potem ko je bilo slišano mnenje konference provincialnih ministrov, soglasje tako generalnega definitorija kot prizadete province ali provinc in predhoden dogovor o sodelovanju med vsemi stranmi.

Člen 130

Kar zadeva hišo ali drugo enoto, ki je odvisna od več provinc ali od katerekoli enote reda ali od Frančiškanske družine, morajo biti poleg predpisov člena 129 §2 Generalnih statutov, ki jih je treba upoštevati v zvezi z ustanovitvijo, oblikovani tudi posebni statuti o vodenju, o generalni in krajevni vizitaciji in o volitvah, ki jih morajo potrditi prizadete pristojne oblasti.

Člen 131

Generalnemu ministru s soglasjem definitorija pripada ukinitev kustodije, federacije ali fundacije.

Člen 132

Kadar je določeno, da predstojnik za uresničitev nekega dejanja potrebuje soglasje nekega zbora ali skupine oseb, isti predstojnik nima pravice dati svojega glasu skupaj z drugimi in ne more razrešiti enakosti glasov s svojim glasom (prim. avtentično razlago kan. 127 §1, 14. maja 1985, v: AAS 77 [1985], 771).

DRUGI NASLOV: Oblast v hišah reda

Člen 133

1 V hišah, ki so neposredno podrejene generalnemu ministru, ta poleg vrhovne oblasti izvaja sam ali z definitorijem tudi tisto oblast, ki jo Generalne konstitucije in statuti dajejo provincialnemu ministru samemu ali z definitorijem v hišah lastne province.[44]
2 Gvardijani take hiše, ki jih izvolijo generalni definitorij in potrdi generalni minister, imajo isto oblast kakor drugi gvardijani, če ni drugače določeno.

TRETJI NASLOV: Podelitev, opravljanje in izguba služb

Člen 134

1 Z listki in tajnim glasovanjem je treba izvoliti: generalnega ministra in vikarja, provincialnega ministra in vikarja, generalne in provincialne definitorje, kustosa in diskrete Svete dežele.
2 Če v teh statutih ali v posebnih statutih ni drugače določeno, se imajo pri volitvah z listki za pravilno izvoljene tisti, ki so prejeli v prvem ali drugem glasovanju absolutno večino glasov navzočih, če je bila navzoča večina tistih, ki jih je treba sklicati.
3 Listki so lahko podpisani samo na zunanji pisemski ovojnici ali na jezičku, ki se odtrga od kupona. Vsak način, ki bi bil nasproten temu predpisu, je izrecno zavrnjen, ker podpis na listku ogroža tajnost glasu (prim. kan. 172).
4 Po dveh neuspešnih glasovanjih naj se voli med dvema kandidatoma, ki sta v drugem glasovanju dobila največ glasov; če pa jih je več, med dvema, ki sta starejša po zaobljubah in pri enakosti zaobljub starejša po letih: v tretjem glasovanju je izvoljen tisti, ki je dobil večino glasov; če po tretjem glasovanju število glasov ostane enako, je izvoljen tisti, ki je starejši po prvih zaobljubah in pri enakosti zaobljub starejši po letih.[45]

Člen 135

1 S kroglicami in tajnim glasovanjem je treba izvoliti: generalnega tajnika, generalnega prokuratorja, generalnega tajnika za misijone in evangelizacijo, generalnega tajnika za formacijo in študij, generalnega ekonoma, generalne vizitatorje in delegate, gvardijane in predsednike fundacij in predsednike federacij, če ni drugače določeno.
2 Službe provincialnega tajnika, provincialnega tajnika za misijone in evangelizacijo, generalnega tajnika za formacijo in študij, provincialnega ekonoma, magistrov, vikarjev, hišnega ekonoma in diskretov in vse ostale namestitve se podeljujejo z ustnim pristankom ali pa s kroglicami, če tako sodi predsednik in ni drugače določeno v posebnih statutih.
3 Generalni oziroma provincialni minister podeljuje z imenovanjem namestitve, za katerih podelitev predpisujejo to obliko posebni in izredni statuti; pred tem naj bo primerno posvetovanje.[46]
4 Provincialnemu definitoriju ali svetu samostojne kustodije pripada, da izbereta službe, ki jih kapitularni kongres ne bo podelil v treh mesecih od sklepa provincialnega ali kustodijskega kapitlja (prim. GK 217).

Člen 136

Pristojna avtoriteta lahko razglasi nezdružljivost služb, če ta ni ugotovljena s splošnim pravom ali ustreznim pravom reda.

Člen 137

V času kapitlja se vedno izpraznijo vse službe in namestitve, tudi tiste, ki so bile podeljene zunaj kapitlja, če ni drugače določeno ali če ni provincialni minister s privolitvijo svojega definitorija po tajnem glasovanju v posebnem primeru in iz važnega razloga prosil in dobil podaljšanje od generalnega ministra, ki se je posvetoval s svojim definitorijem.

Člen 138

1 Predpisi o izpraznitvi služb ne vežejo, če ni do konca poteklo časovno obdobje oziroma od kapitlja do kapitlja.
2 Če je predpisana časovna prekinitev, se za podelitev služb zahteva, da v celoti preteče časovno obdobje, prepisano za prekinitev, to je od kapitlja do kapitlja.
3 Če v posebnih statutih ni drugače določeno, za prehod iz nižje službe v višjo in enako pri prehodu iz višje v nižjo ni predpisana nobena časovna prekinitev.
4 Neveljavna je podelitev službe, če ni bila upoštevana zahtevana prekinitev, razen če je bil podeljen zakonit spregled.
5 Generalni minister more s privolitvijo svojega definitorija iz upravičenega razloga dati spregled od časovne polnosti prekinitve, razen če gre za službe, o katerih govori člen 134 §1 teh statutov.

Člen 139

1 Predsednik kapitlja more potem, ko je slišal mnenje glasovalcev, sprejeti odpoved službi, ki je bila podeljena na istem kapitlju.
2 Odpoved generalnega ministra zunaj kapitlja nima učinka, če ni bila dana Svetemu sedežu in je ta ni sprejel.
3 Odpoved generalnega vikarja, posameznega generalnega definitorja in provincialnega ministra zunaj kapitlja lahko sprejme generalni minister s privolitvijo svojega definitorija. Isto velja za odpoved službam, katerih podelitev ureja člen 189 teh statutov. Če pa se provincialni minister odpove svoji službi na kapitlju, ki mu predseduje, lahko odpoved sprejme kapitelj pod predsedstvom vikarja.
4 Odpoved drugim službam, ki so bile podeljene z volitvami z listki ali kroglicami, lahko sprejme pristojni minister s soglasjem svojega definitorija.
5 Odpoved službam, ki so bile podeljene z ustnim pristankom ali imenovanjem, more sprejeti generalni minister ali zadevni provincialni minister.

Člen 140

1 Odstavitev od službe tako provincialnega ministra kakor celotnega provincialnega vodstva more zaradi težkega vzroka odločiti generalni minister s privolitvijo svojega definitorija po tajnem glasovanju: treba pa se je ravnati v skladu z vsem, kar predpisuje pravo.
2 Odstavitev od drugih služb, podeljenih z volitvami z listki ali s kroglicami, morejo zaradi težkega vzroka odločiti pristojni ministri s privolitvijo definitorija po tajnem glasovanju; treba pa se je ravnati v skladu z vsem, kar predpisuje pravo.
3 Proti odloku o odstavitvi, izdanem v primerih, o katerih govorita §§1-2 tega člena, je možna pritožba na generalnega ministra oziroma na Sveti sedež. Pritožba ima odložilno moč. Vložiti jo je treba pri ministru ki je izdal odlok o odstavitvi, v roku petnajstih dni, računajoč od vročitve odloka o odstavitvi. Če ta čas ni izkoriščen, je služba pravno izpraznjena.[47]
4 Odstavitev od službe, podeljene z ustnim pristankom, more odločiti pristojni minister s privolitvijo svojega definitorija. Odstavitev od službe, podeljene z imenovanjem, more odločiti pristojni minister.

DRUGI DEL: GENERALNO VODSTVO REDA

ČETRTI NASLOV: Generalni kapitelj

Člen 141

1 Generalni minister mora sklicati generalni kapitelj vsaj šest mesecev pred njegovim obhajanjem s pismom redu, v katerem skliče glasovalce ter naznači dan začetka in poglavitne teme.
2 Potek generalnega kapitlja določa lastni pravilnik.

Člen 142

1 Besedilo ali vsaj povzetek stvari večje važnosti, ki jih bodo obravnavali na generalnem kapitlju, je treba pravočasno sporočiti vsem bratom preko provincialnih ministrov in kustosov.
2 Vsi bratje morejo preko provincialnega ministra ali kustosa ali pa neposredno na generalni kapitelj poslati svoja mnenja in predloge, ki zadevajo dobro reda. Da bi ta vprašanja pretresli na kapitlju, morajo po predpisih pravilnika generalnega kapitlja dobiti potrditev kapitlja.

Člen 143

1 Zadnjega bivšega generalnega ministra je treba kot zakonitega glasovalca povabiti na kapitelj, ni pa se dolžan odzvati.
2 Poleg glasovalcev, o katerih govori člen 192 Generalnih konstitucij, je treba na generalni kapitelj kot zakonite člane kapitlja poklicati:

generalnega tajnika za misijone in evangelizacijo, generalnega tajnika za formacijo in študij, generalnega prokuratorja ter generalnega ekonoma;
kustose samostojnih kustodij in kustodij, ki so odvisne od generalnega ministra;
predsednike federacij.

3 Vsaka konferenca provincialnih ministrov mora po predpisih konference izvoliti slovesno zaobljubljenega brata laika izmed bratov, ki živijo na njenem področju, kot zakonitega glasovalca na generalnem kapitlju.
4 Poleg provincialnega ministra lahko province, ki imajo več kot 300 bratov s slovesnimi zaobljubami, izvolijo še enega člana generalnega kapitlja, province z več kot 500 brati pa še dva.
5 Generalni animator za misijone, generalni asistent FSR/FRAMA in direktor generalnega urada PMCS so lahko povabljeni na generalni kapitelj.
6 V primeru, da glasovalci, o katerih govorita člen 143 §3 in 4, ne morejo biti navzoči, naj se izvolijo namestniki.
7 Kapitelj lahko uporabi delo strokovnjakov, katerih sodelovanje natančneje določa pravilnik kapitlja.

PETI NASLOV: Plenarni svet reda

Člen 144

Plenarni svet reda skliče generalni minister, kjer in ko bo to določil generalni kapitelj ali pa se bo to zdelo primerno same-mu ministru s soglasjem njegovega definitorija, poleg tega pa še vedno, kadar bi to zahtevala večina konferenc.

Člen 145

1 Svetovalci za plenarni svet se izvolijo iz konferenc provincialnih ministrov, tako da bosta iz vsake konference navzoča dva svetovalca.
2 S soglasjem svojega definitorija more generalni minister določiti druge svetovalce za plenarni svet, da le določeni svetovalci ne presegajo polovice števila konferenc provincialnih ministrov.
3 Za svetovalce so lahko izvoljeni bratje, ki so ministri ali pa ne. Volitve svetovalcev opravijo konference, kakor se jim zdi bolj primerno, vendar pa tako, da so svetovalci izvoljeni vsaj tri mesece pred obhajanjem plenarnega sveta. Imena izvoljenih svetovalcev in njihovih namestnikov je treba pravočasno poslati generalnemu ministru.

Člen 146

1 Generalni minister s soglasjem definitorija sestavi seznam vprašanj, o katerih bodo razpravljali na plenarnem svetu in poskrbi, da bo šest mesecev prej razposlan članom konferenc provincialnih ministrov, tako da bi lahko med seboj izmenjali ideje o predloženih vprašanjih.
2 Vsak brat ima pravico v primernem času predložiti generalnemu ministru vprašanja za razpravo na plenarnem svetu; prav tako pripada vsakemu članu možnost, da predloži vprašanja, ki naj jih obravnavajo na samem sestanku, če jih je odobrila tretjina sveta.

ŠESTI NASLOV: Srečanje predsednikov konferenc z generalnim ministrom in definitorijem

Člen 147

1 Generalni minister naj vsaj enkrat v dveh letih skliče srečanje predsednikov konferenc, bodisi vseh bodisi z nekega področja, da bi s posvetovalnim glasom razpravljali o zadevah, vprašanjih in stvareh večjega pomena za red.
2 Sklic in predsedovanje srečanju je v pristojnosti generalnega ministra, ki z generalnim definitorijem skrbi za njegovo pripravo.

SEDMI NASLOV: Generalni vikar

Člen 148

1 Generalni vikar, ki je deležen redne nadomestne oblasti in ima naziv ordinarija,[48] vodi red, kadar je generalni minister odsoten ali oviran.
2 Ko je generalni minister prisoten, izvaja generalni vikar svojo oblast po določbah izrednih statutov generalnega definitorija[49] in posamezna upravna dejanja: izdajati more odloke, navodila in reskripte.[50] Generalni minister mu more podeliti še druga pooblastila.
3 Generalni vikar mora poročati generalnemu ministru o poglavitnih opravilih, ki jih je treba dokončati, in o dokončanih in ne sme nikoli delovati proti njegovi volji in mišljenju.[51]

OSMI NASLOV: Generalni definitorji

Člen 149

1 Število in način izvolitve generalnih definitorjev določi generalni kapitelj.
2 Vsak generalni definitor naj bo izvoljen ob upoštevanju njegove pripravljenosti in njegovih sposobnosti glede animacije življenja in poslanstva reda, njegove zmožnosti mednarodnih odnosov pri delu in na splošno ter poznavanja jezikov in kultur.
3 Pri volitvah generalnih definitorjev je treba upoštevati področja in jezike, ker mora generalni definitorij reda, kolikor je mogoče, izražati njegovo etnično, kulturno in geografsko raznolikost.

Člen 150

Ob veljavnosti tega, kar je določeno v členih 202–205 Generalnih konstitucij, je naloga generalnih definitorjev, ki so izvoljeni za ves red, predvsem svetovati generalnemu ministru v tem, kar je primerno za življenje in poslanstvo reda; opravljati posebne naloge, ki jim jih zaupa generalni minister in animirati evangeljsko življenje med enotami in področji reda.

DEVETI NASLOV: Uradi generalne kurije

Člen 151

1 Na generalni kuriji naj bodo poleg generalnega tajništva za splošne zadeve reda še:
generalna prokuratura za odnose s Svetim sedežem;
generalno tajništvo za misijone in evangelizacijo;
generalno tajništvo za formacijo in študij;
generalna postulatura za beatifikacijske in kanonizacijske procese;
generalni ekonomat;
urad za pravičnost, mir in celovitost stvarstva;
urad za nune in frančiškanske ustanove;
urad za Frančiškov svetni red in Frančiškovo mladino;
urad za protokol in generalni arhiv;
urad za obveščanje;
urad za razvoj;
urad za varovanje mladoletnikov in ranljivih odraslih.
2 Poleg uradov, naštetih v prejšnjem odstavku, lahko generalni definitorij ustanovi še druge.

Člen 152

Generalnega tajnika, generalnega prokuratorja, generalnega tajnika za misijone in evangelizacijo, generalnega tajnika za formacijo in študij za šest let izvoli generalni minister s svojim definitorijem. Vse ostale uradnike, če ni drugače določeno v teh statutih, imenuje generalni minister po svoji presoji.

Člen 153

1 Generalni tajnik ima nalogo redno usklajevati, tudi za druge urade, vsa dela, ki se opravljajo v generalni kuriji.
2 Generalni tajnik je navzoč na sejah generalnega definitorija, ne da bi imel odločujoči glas. Sestavi zapisnik sej, hrani pečat reda in pod oblastjo generalnega ministra usklajuje vse, kar zadeva upravljanje administrativnih poslov. Skrbi tudi, da so dokumenti kurije izdelani in odposlani, pa tudi shranjeni v arhivu.

Člen 154

1 Tajnik za misijone in evangelizacijo pomaga usklajevati in animirati pobude misijonske evangelizacije in pastoralne dejavnosti vsega reda.
2 Njegova naloga je tudi nuditi pomoč provincialnim in medprovincialnim tajnikom za misijonsko evangelizacijo pri njihovi dejavnosti animiranja bratov in vernikov.

Člen 155

1 Tajnik za formacijo in študij pomaga pri pospeševanju raziskovanja načel formacije, tako začetne kakor trajne, in pri njihovi uporabi po predpisih splošnega in lastnega prava.
2 Po naročilu generalnega ministra naj tajnik za formacijo in študij obiskuje raziskovalna središča reda in vzgojne hiše ter spodbuja tako njihove medsebojne odnose kakor odnose z generalno kurijo.

Člen 156

1 Za generalnega prokuratorja je lahko izvoljen član generalnega definitorija ali kak drug brat.
2 Dolžnost generalnega prokuratorja je, da v imenu generalnega ministra skrbno vodi in sklepa vse posle reda, ki se morajo odvijati pri Svetem sedežu, razen tistih, ki zadevajo beatifikacijske in kanonizacijske procese.
3 Če je generalni prokurator odsoten ali oviran, opravlja zadevne posle tajnik prokurature pod vodstvom generalnega ministra.
4 Drugi bratje naj si nikdar na noben način pri Svetem sedežu ne drznejo mimo generalnega prokuratorja voditi ali sklepati poslov, ki sodijo v njegovo pristojnost.

Člen 157

Naloga generalnega postulatorja je imenovati provincialne vice-postulatorje, ki jih predložijo pristojni provincialni ministri, ko so slišali mnenje svojega definitorija.

Člen 158

1 Naloga generalnega ekonomata je upravljati dobrine in prispevke, ki so v korist celega reda določeni za stroške uradov generalne kurije in hiš, ki so odvisne od generalnega ministra, za lajšanje potreb siromašnih provinc in kustodij in za pobude generalnega definitorija.
2 Z generalnim ekonomom in ekonomatom sodeluje svet za ekonomske zadeve; njegove člane imenuje generalni minister po posvetovanju s svojim definitorijem.[52]
3 Za zadeve v zvezi s časnimi dobrinami, ki po civilnem pravu zahtevajo njegovo službo, obstaja poleg generalnega ekonoma še pravni zastopnik, ki ga imenuje generalni minister po nasvetu svojega definitorija.

Člen 159

Generalni ekonom, ki predseduje svetu za ekonomske zadeve, skrbi za pravilno uporabljanje časnih dobrin reda po predpisih splošnega in lastnega prava; poleg tega vsako leto predloži generalnemu definitoriju proračun dohodkov in izdatkov za naslednje leto in potem, ko je bil odobren, skrbi, da se tudi izpolni. Definitoriju tudi vsako leto predloži obračun o dohodkih in izdatkih prejšnjega leta.[53]

Člen 160

1 Generalni definitorij naj v prvih šestih mesecih svojega mandata ustanovi mednarodno komisijo za ekonomske zadeve, v kateri so strokovnjaki, ki jih predlagajo konference provincialnih ministrov.
2 Vsako leto bo pristojna zunanja agencija opravila finančno revizijo in svoje ugotovitve najprej predstavila mednarodni komisiji za ekonomske zadeve v preučitev, nato pa generalnemu definitoriju skupaj s pripombami in ugotovitvami komisije.
3 Ko generalni definitorij preuči in odobri poročilo zunanje agencije, mora generalni ekonom vključiti predloge in sugestije, ki jih je navedel generalni minister s soglasjem svojega definitorija.

Člen 161

Uradi generalne kurije, ki so našteti v členu 151 §1 teh statutov, in drugi, ki bodo morda ustanovljeni, se ravnajo po izrednih statutih, ki jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.

DESETI NASLOV: Generalni vizitatorji in delegati

Člen 162

Generalni vizitator in delegat naj se ne vmešava v redno vodstvo provinc, razen če ni v kakem posebnem primeru generalni minister s soglasjem svojega definitorija, ki je bilo izraženo v tajnem glasovanju, drugače določil.

Člen 163

Delegatova naloga je, da vsakokrat obvešča generalnega ministra o pomembnejših zadevah in da predstavi poročilo o tem, kar je bilo narejeno in kar se je zgodilo pri opravljanju njegove službe.

Člen 164

V izrednih statutih, ki jih je potrdil generalni minister s soglasjem svojega definitorija, naj bo določeno vse, kar zadeva generalnega vizitatorja in delegata.

TRETJI DEL: PROVINCIALNO VODSTVO

ENAJSTI NASLOV: Provincialni kapitelj

Člen 165

Kapitelj je ustanova največjega pomena za urejanje življenja in poslanstva bratov neke province ali kustodije. Posebni statuti naj določijo način ali obliko sodelovanja bratov na kapitlju, vendar tako, da bodo spoštovani predpisi kanonskega prava ter Generalnih konstitucij in statutov, kar zadeva pogoje za veljavnost volitev in odločitev.

Člen 166

1 Redni provincialni kapitelj je treba obhajati vsaka tri leta. Predsednik kapitlja pa lahko iz upravičenega razloga in po posvetu z definitorijem odloži ali anticipira kapitelj za tri mesece pred iztekom ali po izteku treh let. Za odlog ali anticipacijo preko treh mesecev se zahteva tudi dovoljenje generalnega ministra.
2 Predsednik kapitlja, na katerem volijo provincialnega ministra, je generalni minister ali njegov delegat. Na drugih kapitljih je predsednik provincialni minister, če ni navzoč generalni minister ali njegov delegat. Po tajnem glasovanju more provincialni definitorij prositi generalnega ministra, naj imenuje delegata.
3 Če se zgodi, da provincialnega ministra ni na kapitlju, ki naj bi mu predsedoval, bodisi zaradi sprejete odpovedi, bodisi zaradi drugega vzroka, prevzame njegovo mesto provincialni vikar, če tega ni, pa definitor, ki je najstarejši po prvih zaobljubah in pri enakosti zaobljub starejši po letih, do izvolitve novega provincialnega ministra, ki ga izvolijo vsi glasovalci kapitlja. V službi ostane do naslednjega provincialnega kapitlja.

Člen 167

1 Provincialni minister naj sporoči bratom zadeve večjega pomena, ki jih bo obravnaval provincialni kapitelj. Če se sodi, da je kaka zadeva vredna preučevanja, jo lahko krajevni kapitelj v primernem času predloži provincialnemu definitoriju.
2 Tudi posamezni bratje morejo poslati provincialnemu kapitlju svoja mnenja in predloge; sprejemanje in obravnavanje teh stvari določajo predpisi posebnih statutov in pravilnika kapitlja.
3 Če posebni statuti predvidevajo, da je provincialni ali kustodijski kapitelj odprt za sodelovanje vseh bratov province ali kustodije, se morajo bratje, ki želijo sodelovati, vpisati v skladu z načinom, ki ga določajo posebni statuti ali predsednik kapitlja. Sodelovanje se mora raztegniti na ves čas trajanja kapitlja.

Člen 168

1 Če posebni statuti ne predvidevajo, da naj na provincialnem ali kustodijskem kapitlju sodelujejo vsi bratje province ali kustodije, imajo aktivni glas pri volitvah ter odločujoči in posvetovalni glas na kapiteljskih sejah do konca kapitlja: predsednik kapitlja, provincialni minister, provincialni vikar, provincialni definitorji, bivši provincialni minister po predpisih posebnih statutov, tajnik province, kustosi v provincah, ki imajo kustodije, gvardijani, provincialni deputati, o katerih je govor v naslednjem členu, in drugi, ki jih določajo posebni statuti.
2 Posebni statuti morejo zmanjšati število gvardijanov, ki imajo pravico glasovanja na kapitlju.
3 Bivšega generalnega ministra je treba povabiti na kapitelj lastne province kot zakonitega glasovalca, ni pa se dolžan odzvati.
4 Kapiteljske glasovalce mora sklicati predsednik in so se dolžni udeležiti kapitlja, če niso zakonito zadržani, ostane pa v veljavi predpis §3 tega člena; o svoji odsotnosti naj pravočasno obvestijo predsednika, da bo lahko poklical namestnike, če tako predvideva pravo.

Člen 169

1 Pri volitvah deputatov imajo aktiven in pasiven glas vsi bratje province, ki imajo slovesne zaobljube in jim glas ni bil odvzet. Tisti, ki imajo po pravu glas na kapitlju, nimajo glasu pri teh volitvah.
2 Število deputatov določijo posebni statuti, vendar tako, da njihovo število ni manjše od števila drugih glasovalcev, ki morajo sodelovati na kapitlju.
3 Bratje, ki so prejeli službo ali obedienco od generalnega ministra, imajo na kapitlju lastne province aktivni glas, samo z dovoljenjem istega ministra pa tudi pasivni glas.

Člen 170

1 Na rednem provincialnem kapitlju volijo provincialnega ministra in provincialnega vikarja, če je potekel čas njune službe, in provincialne definitorje, razen v primerih, o katerih govorita člen 124 §1 teh statutov in naslednji odstavek.
2 Če se zdi, da izredne okoliščine in najtežji vzroki to zahtevajo, more generalni minister s tajno izglasovanim pristankom definitorija pridržati sebi in generalnemu definitoriju izvolitev provincialnega ministra ali tudi provincialnega definitorija in tudi izvoliti za ministra brata druge province. Če je bila pridržana samo izvolitev provincialnega ministra, izvoli kapitelj provincialnega vikarja in definitorje.

Člen 171

Redni provincialni kapitelj lahko iz tehtnih razlogov določi obhajanje izrednega provincialnega kapitlja, na katerem je mogoče obravnavati pomembnejše zadeve za življenje province in sprejemati odločitve; ne more pa biti na njem volitev, o katerih govori člen 134 §1. Obhajanje takega kapitlja naj poteka kakor obhajanje rednega provincialnega kapitlja. Skliče ga provincialni minister, ki mu tudi predseduje.

Člen 172

1 Generalnemu definitoriju je treba čim prej poslati v potrditev verodostojne spise o volitvah na provincialnem kapitlju ali kapitlju samostojne kustodije; enako posebne statute ali njihove spremembe, če je do njih prišlo.
2 Bratje naj bodo brez odlašanja obveščeni o vprašanjih, o katerih je razpravljal provincialni ali kustodijski kapitelj, in o odločitvah, ki so bile sprejete.

DVANAJSTI NASLOV: Kapitularni kongres

Člen 173

1 Na kapitularnem kongresu imajo pravico glasovanja poleg generalnega ministra ali njegovega delegata, če je navzoč: provincialni minister, bivši provincialni minister, ki je odložil službo na tem samem kapitlju, provincialni vikar in provincialni definitorji.
2 Če se pripeti, da je predsednik kapitularnega kongresa, ki je bil imenovan po predpisu člena 166 §2 teh statutov, oviran pri opravljanju svoje službe, je treba stvar predati generalnemu definitoriju. Če je po sodbi kapitularnega kongresa stvar zelo nujna, naj predsedovanje prevzame provincialni minister.

Člen 174

Spise kapitularnega kongresa je treba poslati generalnemu definitoriju v potrditev, in sicer v verodostojni obliki, namreč pravilno podpisane in opremljene s pečatom province. V njih je treba zapisati čas in kraj volitev, kdo in koliko je bilo volivcev in kakšen je bil izid volitev.

Člen 175

Vse, kar je v predhodnih členih predpisano glede kapitularnega kongresa, velja tudi za kongres kustodijskega sveta ob spoštovanju tega, česar se je treba držati.

TRINAJSTI NASLOV: Plenarni svet province

Člen 176

Če se provincialnemu kapitlju zdi primerno ustanoviti plenarni svet province za neposredno triletje, ga mora ustanoviti takoj po vsakem kapitlju po predpisu naslednjega člena in posebnih statutov.

Člen 177

1 Plenarni svet sestavljajo provincialni minister in vikar, definitorji in tajnik province, nato bratje, ki jih določajo posebni statuti zaradi raznih služb, in še drugi, ki so izvoljeni po predpisih istih statutov.
2 Posebni statuti naj predpišejo vse, kar zadeva sestavo, sklic in obhajanje plenarnega sveta.

Člen 178

Plenarni svet province, ki ga skliče provincialni minister, ima samo posvetovalen glas, razen če ni za določne primere drugače določeno v posebnih statutih.

Člen 179

Izvoljeni svetovalci ostanejo v službi do naslednjega kapitlja, razen če posebni statuti ne skrajšajo časa njihove službe.

ŠTIRINAJSTI NASLOV: Provincialni minister in kustos samostojne kustodije

Člen 180

1 Kandidate za službo provincialnega ministra predlagajo vsi bratje province, ki imajo slovesne zaobljube; izmed tistih, ki dobijo največje število glasov, tudi relativno, in predhoden pristanek generalnega definitorija, morajo izvoliti provincialnega ministra, izvzemši primer postulacije.
2 V primeru »postulacije« nekega brata, ki je izpolnil prvi šestletni mandat in takoj nato še drugi triletni mandat kot provincialni minister, je postulirani brat lahko izvoljen samo za eno triletje; ko to poteče, ne more biti ponovno postuliran.
3 Število kandidatov za službo provincialnega ministra ali kustosa naj določijo posebni statuti. Generalnemu definitoriju je treba poslati celoten izid glasovanja za kandidate.
4 Pri določanju kandidatov za službo provincialnega ministra ali kustosa mora biti izid prvih glasovanj takoj sporočen bratom province ali kustodije. Nasprotno pa izid zadnjega ali edinega glasovanja, če je bilo samo eno glasovanje, ne sme biti objavljen.

Člen 181

1 Provincialnega ministra in kustosa samostojne kustodije izvolijo na rednem provincialnem ali kustodijskem kapitlju, ki je bil zakonito sklican.
2 Klub veljavi predpisa člena 180 teh statutov morejo posebni statuti predvideti, da volijo provincialnega ministra in kustosa samostojne kustodije vsi bratje province ali kustodije, ki imajo slovesne zaobljube.
3 Način volitev naj določijo posebni statuti, vendar na tak način, da vsi bratje, ki imajo pravico voliti ali so poklicani na kapitelj, na njem tisti dan in na tistem kraju, ki sta določena v samem sklicu kapitlja, opravijo volitve ali pa pošljejo glasove na kapitelj po pošti. V tem drugem primeru naj se glasovi preštejejo šele na samem provincialnem ali kustodijskem kapitlju. Glede ostalega naj se upošteva predpise posebnih statutov.
4 V posebnem primeru ter zaradi upravičenega in pomembnega razloga in s predhodnim dovoljenjem generalnega ministra, za katero prosi predsednik, more provincialni ali kustodijski kapitelj za provincialnega ministra ali kustosa izvoliti brata iz druge province ali kustodije, ki ima zahtevane in potrebne lastnosti in ga ne ovira noben zadržek.

Člen 182

Provincialnega ministra izvolijo za šest let; po preteku teh ga lahko izvolijo samo še za tri leta: ostane pa v veljavi člen 124 §1 teh statutov. Potem ne more biti ponovno izvoljen, če ni vsaj za tri leta prekinil službe.

Člen 183

1 Kustosa samostojne kustodije izvolijo za tri leta, ostane pa v veljavi člen 124 §1 teh statutov. Lahko ga ponovno izvolijo za drugo in za tretje triletje, ne pa več, če ni vmes prekinitve za tri leta. Po prvih devetih letih od kanonične ustanovitve samostojne kustodije je kustos izvoljen za šestletni mandat; ponovno je lahko izvoljen za triletni mandat.
2 Kar je v teh statutih določeno glede provincialnega ministra in njegove oblasti, se nanaša tudi na kustosa samostojne kustodije, če ni izrecno drugače določeno.

Člen 184

1 Sedež provincialnega ministra naj bo v eni izmed hiš province; ne sme ga spremeniti brez privolitve provincialnega kapitlja; spremembo je treba čim prej sporočiti generalnemu ministru.
2 Provincialni minister mora pogosto obiskovati hiše in brate. Vsaj enkrat v triletju naj opravi kanonično vizitacijo province in od province odvisne kustodije po predpisih posebnih statutov. Po opravljeni kanonični vizitaciji naj pošlje strnjeno poročilo o stanju province in odvisne kustodije generalnemu ministru.

Člen 185

Potem ko je slišal mnenje definitorija, naj provincialni minister rad skliče brate na srečanje, kolikorkrat se zdi njihovo sestajanje primerno ali koristno za negovanje redovnega življenja in delovanje, pa tudi za dogovarjanje ali razpravljanje o zadevah večjega pomena pri skupnem posvetovanju.

Člen 186

1 Kadar koli je provincialni minister oviran pri opravljanju svoje službe ali odide iz province dlje kot do bližnjih krajev, ga po pravu z redno oblastjo nadomešča provincialni vikar.
2 V primeru, da je oviran tudi provincialni vikar, dobi službo in naslov provincialnega provikarja najstarejši definitor po prvih zaobljubah.
3 Provincialni vikar naj v provinco ne uvaja novosti in naj se varuje uporabljati svoje pravice proti namenom in volji provincialnega ministra.

Člen 187

Provincialnemu ministru je pridržan sprejem v noviciat, k zaobljubam in svetim redovom, enako postopek odslovitve iz reda in ustanovitev hiše; isto velja tudi za kustosa samostojne kustodije.

Člen 188

1 Če se izprazni služba provincialnega ministra ali kustosa samostojne kustodije zunaj kapitlja, prevzame začasno vodstvo province ali kustodije provincialni vikar ali kustodijski vikar, ki mora o izpraznitvi službe takoj obvestiti generalnega ministra.
2 Če v posebnih statutih ni drugače določeno in ob veljavnosti predpisov členov 170 in 189 teh statutov, morata provincialni vikar in kustodijski vikar v primeru izpraznitve službe provincialnega ministra v tridesetih dneh, ki jih je treba šteti od izpraznitve službe, sklicati definitorij oziroma kustodijski svet, da izvoli provincialnega ministra ali kustosa samostojne kustodije.
3 Provincialni definitorij ali kustodijski svet mora izvoliti novega provincialnega ministra ali novega kustosa z listki, potem ko se je posvetoval z brati v provinci ali kustodiji, če to predpisujejo posebni statuti; v službi ostane do naslednjega provincialnega ali kustodijskega kapitlja. Izvolitev novega provincialnega ministra ali novega kustosa, ki jo je potrdil predsednik volitev, potrebuje potrditev generalnega ministra, potem ko je slišal mnenje svojega definitorija.[54]

Člen 189

V primeru, da sta zunaj provincialnega ali kustodijskega kapitlja hkrati izpraznjeni službi provincialnega ministra in provincialnega vikarja oziroma kustosa in kustodijskega vikarja, ali provincialnih definitorjev oziroma članov kustodijskega sveta, ali pa vse te službe hkrati, pripada naslednja podelitev služb do prihodnjega provincialnega ali kustodijskega kapitlja generalnemu ministru z njegovim definitorijem. Prav tako so naslednje podelitve pridržane generalnemu ministru z njegovim definitorijem, če se med triletjem zaporedoma izprazni več kot polovica zgoraj omenjenih služb.

Člen 190

Če bi se zdelo potrebno, da je provincialni minister ali kustos istočasno tudi gvardijan, je treba za dovoljenje prositi generalnega ministra.

Člen 191

Provincialni minister ali njegov delegat mora vsako leto pregledati knjigo darov za svete maše v vsaki hiši v provinci (prim. kan. 958).

Člen 192

Provincialnemu ministru pripada, da določi namene za darove za binacije ali trinacije, pri čemer so izvzeti darovi za binacije in trinacije bratov župnikov ali kaplanov, ki jih je treba nameniti za namene, ki jih je določil krajevni ordinarij (prim. Avtentična razlaga kan. 951 §1 z 20. februarja 1987, v: AAS 79 [1987], 1132).

PETNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorij in kustodijski svet

Člen 193

1 Kongres provincialnega definitorija mora biti vsaj dvakrat na leto in poleg tega vedno, kadar se bo zdelo koristno provincialnemu ministru ali večini definitorjev.
2 Na kongres morajo biti poklicani in se ga morajo udeležiti, razen če niso zakonito zadržani: provincialni vikar in definitorji; provincialni tajnik je na sejah definitorija, ne da bi imel odločujoči glas.
3 Kadar koli se definitoriju zdi koristno za snov, ki se bo obravnavala na kongresu, lahko pokliče na definitorialni kongres strokovnjake.

Člen 194

1 Na kongresih definitorija naj obravnavajo in odločajo, kakor se jim bi zdelo prav, o vsem, kar zadeva tako duhovni kot časni blagor province ali posameznih hiš, predvsem pa vzgojo tistih, ki so v začetni formaciji, ter redovno življenje in evangelizacijske dejavnosti.
2 Kolikor je mogoče, je treba definitorje pravočasno obvestiti o zadevah, ki se bodo obravnavale na kongresu.
3 Potem ko so opozorili provincialnega ministra, imajo definitorji pravico predlagati to, kar sodijo, da je koristno za blagor province.
4 Kar je bilo na definitorialnem kongresu sklenjeno v dobro province, naj bo na pameten način sporočeno bratom.

Člen 195

1 Za veljavnost volitev kakor tudi odločitev in dejanj, za katere se zahteva soglasje definitorija, morajo biti poleg predsednika navzoči vsaj štirje definitorji.
2 Če pa manjkajo nekateri člani definitorija, je treba ob soglasju navzočih članov definitorija za dosego števila pet vključiti tajnika province in druge sposobne brate, če bi tako narekovala potreba.
3 Če provincialni minister ali kustos samostojne kustodije potrebuje posvetovalni glas ali soglasje definitorija/sveta, vendar ni mogoče doseči potrebnega kvoruma iz §2, lahko skliče sejo definitorija/sveta, na kateri lahko njegovi člani sodelujejo z ustreznim telekomunikacijskim sredstvom, če gre za nujne zadeve in če je zagotovljena tajnost načina glasovanja in svoboda posameznih članov definitorjev/sveta, ki niso fizično prisotni. Iz te možnosti so izključene volitve in druga zborna dejanja.

Člen 196

1 Enkrat letno naj provincialni minister na definitorialnem kongresu natančno predstavi stanje province.
2 Prav tako mora na istem kongresu definitorij pregledati in potrditi letna poročila provincialnega ekonoma in posameznih gvardijanov, izdelana po predpisih posebnih statutov.

Člen 197

1 Na kongresu morajo vsi povedati svoje mnenje, tudi kadar gre za mučne in težavne stvari, in če je treba glasovati, morajo tisti, ki imajo to pravico, to storiti.
2 Težje zadeve, naj se na isti seji definitorialnega kongresa hkrati ne predlagajo in odločajo, ampak naj se po primerni razpravi odločitev odloži na drugo sejo, razen če bi se zdelo drugače po sodbi samega definitorija.

Člen 198

Delo vsakega definitorialnega kongresa naj tajnik zvesto in urejeno opiše; potem ko so vsi člani definitorija stvar podpisali, jo je treba shraniti v provincialnem arhivu; in če so bile na kongresu volitve z listki ali kroglicami, jih je treba poslati generalnemu definitoriju v potrditev, kakor je določeno v členu 174 teh statutov. Pri volitvah zunaj kapitlja je treba navesti razlog za izpraznitev službe.

Člen 199

Vse, kar je v zgornjih členih predpisano za definitorialni kongres, velja tudi za kongres kustodijskega sveta, ob upoštevanju tega, kar je treba upoštevati.

ŠESTNAJSTI NASLOV: Konference provincialnih ministrov in kustosov

Člen 200

1 Konferenca provincialnih ministrov, kustosov in predsednikov drugih enot ima velik pomen za pospeševanje edinosti, usklajenost in sodelovanje v življenju in poslanstvu reda.
2 Potem ko se je posvetoval s prizadetimi ministri, kustosi in predsedniki in če obstajajo pogoji za njeno učinkovitost, konferenco z dekretom ustanovi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.
3 Konferenco obvezno sestavljajo vsi provincialni ministri, kustosi in predsedniki enot nekega ozemlja ali nekega področja.
4 Pri ustanovitvi ali preoblikovanju konference provincialnih ministrov in kustosov je treba upoštevati geografsko bližino, število provinc in drugih enot ter njihov jezik in kulturo, toda tako, da jo bo sestavljalo vsaj pet članov.
5 Če konferenca ne more več delovati v skladu s členom 201 teh Generalnih statutov ali če število enot reda, ki so člani konference, pade pod pet, provincialni ministri in kustosi konference bodisi sua sponte bodisi na pobudo ustreznega generalnega definitorja začnejo postopek ocenjevanja z namenom spremembe pravnega statusa. Predsednik konference mora generalnemu ministru vsaj enkrat letno poslati poročilo o postopku.

Člen 201

Prvenstvene naloge in pristojnosti konferenc so:

med seboj povezati enote, ki oblikujejo konferenco, da bi skupaj skrbeli za skupno dobro bratov oziroma delov reda;
pomagati generalnemu ministru in njegovemu definitoriju pri vodenju in animiranju celotnega reda. V ta namen se je na srečanjih z generalnim vodstvom treba s predsedniki konferenc posvetovati o vprašanjih, ki imajo večji pomen za red;
v povezanosti z generalnim ministrom in njegovim definitorijem presojati o ustanavljanju, združevanju in ukinitvi provinc, kustodij in drugih enot na lastnem ozemlju in sodelovati pri izvajanju odločitev;
podpirati začetno in trajno formacijo, življenje in poslanstvo bratov na svojem ozemlju; z generalnim ministrom in njegovim definitorijem pospeševati pastoralne dejavnosti in misijonsko evangelizacijo in obenem podpirati razširjanje in ukoreninjanje reda;
razpravljati o napredku, o večjih težavah in problemih, ki obstajajo v okviru konference in obveščati generalnega ministra o sprejetih ukrepih;
z osebjem in materialnimi sredstvi pomagati posameznim provincam, kustodijam, federacijam in fundacijam konference, ki so v težavah zaradi pomanjkanja ali visoke starosti bratov ali zaradi nesposobnosti za delovanje v določenem poslanstvu ali zaradi pomanjkanja;
razpravljati o vprašanjih, ki jih mora obravnavati generalni kapitelj ali plenarni svet reda, ter generalnemu ministru pravočasno posredovati svoje zaključke in predloge;
sestaviti izredne statute konference in, če se bo zdelo primerno, skupne statute za province, kustodije, federacije in fundacije na lastnem ozemlju;
podpirati in negovati odnose in sodelovanje s krajevno cerkveno hierarhijo in z drugimi redovnimi ustanovami.

Člen 202

Za večjo rast sodelovanja pri vodenju reda in učinkovitejše posvetovanje naj se generalni minister in definitorji vsaj enkrat v šestletju zberejo na posvet s posameznimi konferencami:

za posredovanje vprašanj večjega pomena, ki zadevajo vodenje in upravljanje celotnega reda, in za vzpostavljanje dialoga;
za razpravo o stvareh, ki zadevajo življenje bratov, odnose med različnimi enotami, trdno povezanost med brati in za pospeševanje izmenjave dobrin v okviru celotnega bratstva;
za primerno posvetovanje o ustanovitvi, zaokroženju, združitvi ali ukinitvi enot konference;
za predlaganje posvetovanj in določanje njihovega poteka, kar zadeva volitve, ki jih je treba opraviti na generalnem kapitlju.

Člen 203

Da bi preučil stanje konferenc, naj se generalni definitorij sestane s predsedniki vseh konferenc vsaj vsaki dve leti.

Člen 204

1 Konference izvršujejo svojo nalogo in svojo oblast na kongresu ali plenarni seji, ki jo usmerja ali vodi predsednik.
2 Predsednika konference izvolijo vsi člani konference, ki imajo odločujoč glas. Za to službo je lahko izvoljen provincialni minister ali kustos samostojne kustodije. Trajanje službe in naloge predsednika so določeni v izrednih statutih konference.

Člen 205

V konferenci imajo provincialni ministri in kustosi odločujoči glas, medtem ko imajo predsedniki federacij in fundacij odločujoči ali posvetovalni glas glede na predpise statutov konference.

Člen 206

1 Pri vseh volitvah v konferenci ministrov je potrebno, da tisti, ki naj bo izvoljen, dobi absolutno večino volilnih glasov tistih, ki imajo odločujoči glas.
2 Do posameznih provinc, kustodij, federacij in fundacij ima konferenca vodstveno oblast samo v primerih, ki so izrecno predvideni v Generalnih statutih reda ali v izrednih statutih konference.

Člen 207

Za večjo učinkovitost delovanja konference se more ustanoviti stalno tajništvo, katerega prvenstvena naloga bo pripravljanje kongresa ali plenarnih sej konference in izvajanje odločitev, ki jih je sprejela konferenca. Uradniki tajništva, njihova izvolitev ali imenovanje in dolžnosti naj bodo določeni v izrednih statutih konference.

Člen 208

Za pospeševanje in ohranjanje večjega blagra naj gojijo predvsem bližnje konference medsebojne odnose, naj izmenjujejo novice in informacije, skupne izsledke in izkušnje.

Člen 209

1 V vsaki provinci ali kustodiji ali v več enotah skupaj so priporočene, če se bo zdelo primerno, komisije strokovnjakov; dogovorijo naj se tudi za srečanja, na katerih naj preučujejo in raziskujejo probleme življenja in poslanstva bratov, o katerih bodo razpravljale plenarne seje in kongres konference.
2 Med konferencami iste celine je priporočena ustanova stalnega telesa (npr. predsedstvo, tajništvo, skupaj z generalnimi definitorji vsake celine) za animiranje skupnih dejavnosti, na primer za formacijo, študij, evangelizacijo, pravičnost, mir in celovitost stvarstva. Takšna telesa bi se morala sestajati v določenih časovnih presledkih.

Člen 210

1 Konference z večjim številom enot, zlasti če so mnogokulturne, lahko ustanovijo podkonference za določeno področje, ki bodo obravnavale stvari, ki jih posebej zadevajo.
2 Za boljše obveščanje in izmenjavo dobrin vseh vrst naj konference skupaj z generalnim ministrom in njegovim definitorijem pospešujejo v redu nove oblike mednarodnih in medcelinskih srečanj.[55]

Člen 211

Vsaka konferenca ministrov naj ima svoje statute, ki jih naredi konferenca sama in jih potrdi generalni minister s soglasjem svojega definitorija in v katerih naj bo določeno vse, kar zadeva sestavo in oblast ali pristojnost konference, sklic in obhajanje kongresa ali plenarne seje konference.

SEDEMNAJSTI NASLOV: Provincialni in kustodijski vikar

Člen 212

1 Provincialni vikar je lahko neposredno ponovno izvoljen samo enkrat in ne več, če ni bila vmes prekinitev službe za tri leta, ostane pa v veljavi predpis člena 229 Generalnih konstitucij.
2 Kustodijski vikar je izvoljen za eno triletje. Po njegovem koncu more biti ponovno izvoljen še za drugo in tretje triletje, ne pa več, če ni bila vmes prekinitev vsaj za tri leta.

Člen 213

Kadar je navzoč provincialni minister ali kustos, izvršuje provincialni vikar ali kustodijski vikar svojo oblast po predpisih Generalnih konstitucij in statutov ter po pooblastilih, ki mu jih podeli provincialni minister ali kustos.

Člen 214

Če se izprazni služba provincialnega ali kustodijskega vikarja zunaj kapitlja, izvoli provincialni definitorij novega provincialnega vikarja, kustodijski svet pa novega kustodijskega vikarja: eden in drugi obdrži službo do naslednjega kapitlja, ostane pa v veljavi člen 189 teh statutov.

OSEMNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorji in svetovalci samostojne kustodije

Člen 215

1 Posebni statuti določijo število provincialnih definitorjev in kustodijskih svetovalcev, vendar upoštevajoč, da njihovo število ne sme biti manjše od štiri.
2 Provincialni definitorji in svetovalci kustodije so izvoljeni na kapitlju za eno triletje; ko poteče, so lahko izvoljeni še za drugo in tretje triletje. Po devetih neprekinjenih letih ne morejo biti ponovno izvoljeni, če niso prekinili službe vsaj za tri leta.
3 Če posebni ali izredni statuti ne določijo drugače, naj se opravijo volitve za vsakega definitorja ali svetovalca kustodije posebej v ločenih krogih.

Člen 216

Če kdo od provincialnih definitorjev ali kustodijskih svetovalcev preneha s službo iz katerega koli vzroka, mora provincialni definitorij oziroma kustodijski svet na njegovo mesto izvoliti drugega, ki bo ostal v službi do naslednjega kapitlja; ostane pa v veljavi predpis člena 189 teh statutov.

DEVETNAJSTI NASLOV: Tajnik in ekonom province in samostojne kustodije in druge službe

Člen 217

1 Tajnika in ekonoma province ali kustodije izvoli kapitularni kongres, zunaj kongresa pa, če bi bilo potrebno, provincialni minister z definitorijem oziroma kustos s kustodijskim svetom.
2 Tajnikova in ekonomova služba traja tri leta; ko ta čas preteče, sta lahko ponovno izvoljena, vendar ne več kot za tri triletja skupaj.

Člen 218

Dolžnost tajnika je poleg tega, kar mu je posebej zaupano, izdelati zapisnike o vseh zadevah, ki jih obravnava definitorij ali provincialni minister sam oziroma kustodijski svet ali kustos sam, urejati vse dokumente in spise, ki zadevajo celo provinco ali kustodijo, posamezne hiše ali brate, in jih spravljati v arhiv.

Člen 219

V vsaki provinci in kustodiji naj bodo poleg služb in nalog, ki jih določa pravo reda, glede na potrebe še druge zadolžitve, sveti ali komisije, ki jih urejajo lastni predpisi.

Člen 220

Za pospeševanje boljšega strukturnega sodelovanja lahko enote na istem ozemlju ali v konferenci z odobritvijo generalnega ministra in ko so slišale mnenje generalnega definitorija, združijo nekatera tajništva ali zadolžitve, ki jih predvideva naša zakonodaja. Statute, ki urejajo imenovanja, delo in sestavo takih tajništev in zadolžitev, mora potrditi generalni minister s soglasjem svojega definitorija.

DVAJSETI NASLOV: Od generalnega ministra ali province odvisne kustodije

Člen 221

Odvisno kustodijo, o kateri govori člen 127 teh statutov, vodi kustos s svojim svetom po predpisih Generalnih in posebnih statutov.

Člen 222

Kapitelj kustodije, ki je odvisna od generalnega ministra ali od province, naj se obhaja vsaka tri leta: predseduje mu generalni minister ali njegov delegat, če gre za od generalnega ministra odvisno kustodijo; provincialni minister ali njegov delegat, če gre za od province odvisno kustodijo.

Člen 223

Naloga kustodijskega kapitlja je, da izdela lastne statute, ki jih mora potrditi generalni ali provincialni minister s soglasjem svojega definitorija. V teh statutih naj bo določeno vse, kar se zdi dobro za vodstvo kustodije in življenje in delovanje bratov.

Člen 224

1 Kustosu odvisne kustodije pri njegovi službi pomagajo vsaj štirje svetovalci, ki so v mejah kustodije v vsem enaki provincialnim definitorjem.
2 Po predpisih, ki so določeni v posebnih statutih, izvoli definitorij pristojne province ali kustodijski kapitelj kustosa in svetovalce za eno triletje; znova so lahko neposredno izvoljeni za drugo in tretje triletje, potem pa ne več, če ni vmes vsaj triletna prekinitev službe. Če so bile volitve na kapitlju, jih mora potrditi generalni minister s soglasjem generalnega definitorija, če gre za od generalnega ministra odvisno kustodijo, ali pa provincialni minister s soglasjem provincialnega definitorija, če gre za od province odvisno kustodijo.
3 Posebni ali izredni statuti, ki so bili izdelani in predpisani na kapitljih odvisnih kustodij, kakor tudi njihove spremembe, morajo imeti potrditev generalnega ministra ali provincialnega ministra s soglasjem lastnega definitorija. Spise kapitlja odvisne kustodije je treba čim prej poslati pristojnemu definitoriju v potrditev.

Člen 225

1 Kustos naj ob primernem času obišče hiše in brate kustodije: nad posameznimi brati in nad hišami ima oblast, ki mu jo je podelil generalni minister ali provincialni minister ali ki jo določajo lastni statuti.
2 Kustos s svojim svetom voli gvardijane in ostale nosilce služb v kustodiji; vendar mora volitve potrditi generalni ali provincialni minister s soglasjem zadevnega definitorija.
3 Kustos mora vsako leto generalnemu ministru ali provincialnemu ministru poslati strnjeno pisno poročilo o stanju kustodije; poleg tega ga mora sproti obveščati o pomembnejših stvareh.

ČETRTI DEL: VODSTVO HIŠ

ENAINDVAJSETI NASLOV: Hiše

Člen 226

1 Vsaka hiša naj se skrbno ravna po ozemeljskih mejah. Kjer niso določene in se zde potrebne, naj določijo pristojni ministri.
2 Če ni drugače določeno med zainteresiranimi, je področje velikega mesta skupno vsem hišam, ki se tam nahajajo.
3 Hiše, odvisne od različnih provinc ali konferenc, se ravnajo po lastnih statutih, ki jih odobri pristojna oblast.

Člen 227

Če se po predpisih člena 234 Generalnih konstitucij neka hiša zapre, naj za njeno premoženje, če zanj ni poskrbel že generalni minister, poskrbi provincialni minister s svojim definitorijem; pri tem naj upošteva predvsem voljo ustanoviteljev in darovalcev kakor tudi pridobljene pravice.[56]

Člen 228

1 Bratje naj vedno ostanejo v pokorščini in se držijo bratskega življenja. Iz hiše naj ne odhajajo brez dovoljenja lastnega gvardijana.
2 Če gre za daljšo odsotnost iz hiše, more provincialni minister ali kustos s soglasjem svojega definitorija ali sveta iz upravičenega razloga dovoliti bratom, da morejo bivati zunaj redovne hiše, vendar ne več kot za eno leto, razen zaradi zdravljenja, študija ali opravljanja apostolata v imenu reda.[57]
3 Bratje, ki živijo zunaj redovne hiše zaradi preizkušanja svojega poklica, med tem časom nimajo aktivnega in pasivnega glasu.
4 Nobenemu bratu se brez zares težkega razloga ne sme dovoliti, da bi sam živel zunaj redovne hiše.

Člen 229

Hiša naj ima toliko bratov, da bo njihovo število zadoščalo za njen obstoj in za resnično skupno življenje, pa tudi sposobnost za izpolnjevanje svojih obveznosti glede poslanstva reda.

Člen 230

1 Gvardijanat mora imeti vsaj tri brate s slovesnimi zaobljubami, ki mu zakonito pripadajo in tam navadno tudi prebivajo.
2 Če zaradi posebnih okoliščin ne more biti kanonično ustanovljen gvardijanat: zaradi majhnega števila bratov ali zaradi začasnega značaja službe ali pa zaradi drugih razlogov, naj se ustanovi podružna hiša pod kakršnim koli imenom (kraj, hospic, rezidenca itd.), ki pa je odvisna od gvardijanata po predpisih teh Generalnih statutov.
3 Iz istih razlogov, o katerih govori prejšnji odstavek, je lahko neki gvardijanat znižan v podružno hišo, pri čemer lahko ostane pravna oseba ali pa ne.
4 Gvardijanati morajo biti vsaj provincialna ali kustodijska kurija in vse vzgojne hiše (postulat, noviciat in ponoviciat).

Člen 231

1 Podružna hiša je del gvardijanata, od njega ločena ali pa ne, ki je pravna oseba ali pa ne. V njej morata navadno skupaj živeti vsaj dva brata s slovesnimi zaobljubami, ki zakonito pripadata gvardijanatu. Po predpisih posebnih statutov glede življenja in poslanstva reda in v občestvu s provincialnim bratstvom jo vodi gvardijan sam ali tisti, ki ga nadomešča v podružni hiši.
2 Za ustanovitev ali ukinitev podružne hiše, ki je pravna oseba, se je treba ravnati po predpisih členov 233-235 Generalnih konstitucij.
3 Podružno hišo, ki ni pravna oseba, more ustanoviti ali ukiniti provincialni minister s soglasjem svojega definitorja.
4 Znižanje gvardijanata na stanje podružne hiše, ki ostane pravna oseba, more opraviti provincialni minister z definitorijem; o tem mora obvestiti generalnega ministra.

Člen 232

1 Bratje, ki živijo v podružnih hišah, naj se glede na možnosti in okoliščine redno udeležujejo krajevnega kapitlja gvardijanata ter se pogosto srečujejo med seboj in z brati gvardijanata, da bi skupaj molili in se veselili bratstva, da bi se pogovarjali o lastnem življenju in delu po predpisih posebnih statutov.
2 Gvardijan naj pogosto obiskuje podružne hiše in, kolikor je mogoče, naj brate zbira, da bodo gojili medsebojno ljubezen.

Člen 233

Da odgovori na posebne zahteve evangelizacije ali na potrebe potujočih družbenih skupin, more provincialni definitorij ustanoviti potujoča bratstva podobno kot podružne hiše.

DVAINDVAJSETI NASLOV: Gvardijani in vikarji

Člen 234

Za gvardijana naj bo izvoljen brat, ki ima vsaj tri leta slovesne zaobljube in je član province, pri čemer se upošteva člen 246 teh statutov.

Člen 235

1 Gvardijana izvolijo za tri leta na kapitularnem kongresu ali pa ga med triletjem, če je potrebno, izvoli provincialni definitorij oziroma kustodijski svet. Isti more biti ponovno izvoljen za drugo triletje brez prekinitve.
2 Gvardijana naj ne voljo za tretje triletje, če tega ne zahteva potreba bratstva, dela ali province.
3 Po tretjem triletju ne more biti ponovno izvoljen brez triletne prekinitve.

Člen 236

Gvardijani naj si sami ne privzamejo, pa tudi ministri naj jim ne nalagajo nalog, ki bi jih ovirale pri pravilnem opravljanju njim zaupane službe.

Člen 237

1 Če to zahteva skupno dobro, more provincialni minister s svojim definitorijem ali kustos s svojim svetom prestaviti gvardijana iz ene hiše v drugo s kanoničnimi volitvami, potem ko se je prej z njim posvetoval.
2 Iz upravičenega in težkega vzroka more provincialni minister s svojim definitorijem gvardijana odstaviti od njegove službe. Isto more kustos s svojim svetom, vendar z odobritvijo provincialnega ministra in njegovega definitorija. Pri odstavitvi vedno ostane pravica priziva po predpisu člena 140 §3 teh statutov.

Člen 238

Čeprav je potekel čas trajanja službe in je bil izvoljen nov gvardijan, opravlja gvardijan svojo službo do njegovega prihoda, razen če ni provincialni minister določil drugače.

Člen 239

Če se med triletjem izprazni služba gvardijana, prevzame po samem pravu vodstvo hiše vikar do izvolitve novega gvardijana. Ta mora biti izvoljen v treh mesecih, razen če ni provincialni minister v posameznem primeru drugače določil.

Člen 240

1 Vikar pomaga gvardijanu pri opravljanju njegove službe, vendar dela samo to, kar mu je zaupano.
2 Če je gvardijan odsoten ali oviran, ga nadomešča vikar. Ne sme uvesti nobene novosti, za katero ve, da je proti gvardijanovi volji.
3 Č je vikar odsoten ali ga sploh ni, prevzame njegovo službo drug brat po predpisih posebnih statutov.

Člen 241

1 Vikarja izvolijo za tri leta in je lahko ponovno izvoljen še za nadaljnja triletja. Če se izprazni služba vikarja med triletjem, izvolijo novega vikarja.
2 Iz upravičenega razloga more provincialni minister s soglasjem svojega definitorija vikarja odstaviti od njegove službe, ostane pa v veljavi predpis člena 139 §3 teh statutov.

TRIINDVAJSETI NASLOV: Krajevni kapitelj in diskretorij

Člen 242

1 Krajevni kapitelj je treba obhajati pogosto, vsaj šestkrat na leto.
2 Posebni statuti ali pravilniki morajo natančneje določiti vse, kar zadeva pristojnost, pogostnost obhajanja, način obravnavanja snovi, sprejemanja in uresničevanja sklepov in druge posebnosti tako kapitlja kot diskretorija, če obstaja.

Člen 243

1 Zadeve, ki jih bo obravnaval kapitelj ali diskretorij, predloži gvardijan ali bratje oziroma diskreti, potem ko so o tem obvestili gvardijana; gvardijan pa naj o njih poprej obvesti bratstvo, če je mogoče. V zadevah, o katerih je treba skupno odločiti, mora prevladati mnenje ali glas večine in je po njem treba tudi ukrepati.
2 Tajnik, ki je določen na prvi seji, vpisuje v posebno knjigo zapisnike vsakega kapitlja ali diskretorija in jih potem, ko so bili potrjeni, podpiše. Knjigo je ob vizitaciji treba predložiti provincialnemu ali generalnemu vizitatorju.

Člen 244

Če obstaja diskretorij, je njegova naloga nuditi gvardijanu trdno pomoč pri opravljanju njegove službe in spodbujanju bratstva, predvsem pri pripravi in izpeljavi krajevnega kapitlja; nadalje nuditi nasvet ali privolitev v nekaterih zadevah, ki jih določajo posebni statuti ali sam krajevni kapitelj, da se laže in hitreje izvedejo po predpisih splošnega in lastnega prava.

Člen 245

1 Diskretorij, katerega člana sta po službi vikar in ekonom, ima funkcijo gvardijanovega sveta.
2 Diskrete, katerih število določajo posebni statuti in jih predlaga krajevni kapitelj, izvoli provincialni definitorij ali kustodijski svet za tri leta; lahko so neposredno ponovno izvoljeni za nadaljnja triletja.
3 Če zahteva skupno dobro, more provincialni minister ali kustos diskrete odstaviti ali iz upravičenega razloga sprejeti njihovo odpoved; upoštevati pa je treba člen 139 §4 teh statutov.
4 Če se služba diskreta izprazni med triletjem, krajevni kapitelj predlaga novega diskreta, ki ga izvoli provincialni definitorij oziroma kustodijski svet.

ŠTIRIINDVAJSETI NASLOV: Bratje ki bivajo v tuji provinci in prestop bratov v drugo provinco

Člen 246

Bratje, ki iz upravičenega razloga živijo v drugi provinci, naj bodo po dveh letih bivanja deležni pravic in dolžnosti bratov te province, razen če po posvetovanju z brati zadevni provincialni ministri drugače predvidijo; v lastni provinci pa jim je medtem odvzeto uživanje pravic. Če imajo namen prebivati tam vsaj dve leti, so deležni pravic že do začetka bivanja.

Člen 247

1 Bratje, ki prebivajo v drugi provinci, so pod oblastjo gvardijana hiše, v kateri bivajo; če bivajo zunaj redovne hiše, pa pod oblastjo gvardijana najbližje hiše. Za važnejše reči, ki so določene v statutih province, v kateri bivajo kot gostje, morajo dobiti dovoljenje provincialnega ministra tiste province, razen če je med obema provincama drugačen dogovor.
2 Da morejo biti bratom, ki bivajo v drugi provinci, podeljene službe in naloge v tej provinci, je potreben pristanek lastnega provincialnega ministra; če pa so bili izvoljeni za gvardijane, morajo ostati v isti provinci vsaj tri leta.

Člen 248

Če pristojna ministra s soglasjem provincialnih definitorijev skleneta in generalni minister potrdi pogodbo, po kateri se neko področje ali hiša ene province zaupa drugi, ostanejo bratje iz druge province, ki bivajo na tem območju ali v hiši, pod oblastjo lastnega provincialnega ministra, dokler velja pogodba.

Člen 249

Da more brat preiti v drugo provinco in postati njen član, se zahteva privolitev definitorijev lastne in druge province. Prestop in včlanjenje brata s slovesnimi zaobljubami v drugo provinco je treba sporočiti generalnemu ministru.

PETI DEL: UPRAVLJANJE DOBRIN

Člen 250

Stabilno premoženje sestavljajo vsa stalna in premična sredstva, ki so zakonito določena za zagotavljanje finančne varnosti reda. Za premoženje celotnega reda to določi generalni minister s soglasjem svojega definitorija. Za premoženje province to določi provincialni minister s soglasjem svojega definitorija, potrdi pa ga generalni minister.

Člen 251

Ministri in gvardijani naj pazijo, da ne bi pahnili ali pustili pahniti na kakršen koli način red, provinco ali hišo v občutne dolgove ali ekonomska bremena, če ni zanesljivo, da bodo mogli plačevati obresti in odplačati tudi sam dolg v ne predolgem času.

Člen 252

Generalni kapitelj naj določi vsoto, čez katero potrebuje generalni minister soglasje svojega definitorija ali plenarnega sveta za zadolžitev, odtujitev dobrin ali za izredne izdatke; za privolitev je potrebno tajno glasovanje.

Člen 253

1 Provincialni kapitelj naj določi izredno vsoto, za katero mora provincialni minister prositi za soglasje svojega definitorija, da jo lahko potroši.
2 Provincialni definitorij naj določi vsoto za izredne stroške, za katero mora gvardijan dobiti soglasje hišnega diskretorija, in drugo vsoto, za katero potrebuje soglasje krajevnega kapitlja, prav tako vsoto, za katero mora imeti gvardijan tudi dovoljenje provincialnega ministra, potem ko je o tem glasoval diskretorij ali krajevni kapitelj.
3 Kadar gre za gradnjo hiš ali cerkva ali za prezidavo stavb, naj posebni statuti določijo, če je treba prej poskrbeti za posvetovanje ali privolitev bodisi krajevnega kapitlja ali diskretorija, bodisi provincialnega definitorija.

Člen 254

Za odtujitev dobrin ali za zadolžitev, ki presega dve tretjini vsote, za katero je potrebno dovoljenje Svetega sedeža, se zahteva pisno dovoljenje generalnega ministra, če sta to že prej po tajnem glasovanju odobrila provincialni in generalni definitorij.

Člen 255

Provincialni kapitelj naj določi glede na krajevne in narodnostne posebnosti, katere dobrine, katerih vrednost je manjša od vsote, ki jo predpisuje prejšnji člen, se sme odtujiti z dovoljenjem provincialnega ministra in s predhodnim soglasjem njegovega definitorija, ki tajno glasuje, ali pa s predhodnim odločilnim glasom krajevnega diskretorija ali kapitlja, prav tako doseženim po tajnem glasovanju. Isto velja za najetje posojil. V obeh primerih se je treba ravnati po splošnem pravu.

Člen 256

1 Vsak gvardijan je dolžan ob določenem času predložiti provincialnemu kapitlju ali novemu gvardijanu seznam hišne in cerkvene opreme in obračun dohodkov in izdatkov, ki ju podpiše krajevni kapitelj ali diskretorij.
2 Krajevni kapitelj in diskretorij naj ne podpišeta ekonomskih obračunov, če jih nista preučila.

Osmo poglavje: MINISTRI NAJ OPOMINJAJO IN PONIŽNO IN LJUBEZNIVO SVARIJO BRATE (prim. FPVod 10,1)

PRVI NASLOV: Opominjanje in kaznovanje bratov

Člen 257

1 Kadarkoli provincialni minister ali kustos samostojne kustodije izve, kar se vsaj zdi resnično (prim. kan. 1717), za spolno zlorabo mladoletnikov ali ranljivih odraslih, ki jo je storil brat, mora ravnati hitro in pozorno v skladu z normami splošnega prava Cerkve ter v skladu z normami krajevne Cerkve in države.
2 Vsako ravnanje ministrov in kustosov med njihovim mandatom, »ki sestoji iz dejanj ali opustitev, katerih cilj je ovirati ali se izogniti civilnim preiskavam ali kanonskim, upravnim ali kazenskim preiskavam«, bo povod za uvedbo disciplinskega postopka odstavitve s položaja in, če okoliščine to upravičujejo, za kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, omenjenega v kan. 1379 §§1-2.

Člen 258

1 Brata, ki bi napisal ali dal napisati pismo brez podpisa ali podpisano z izmišljenim imenom, v katerem obrekuje koga izmed sobratov, je treba glede na težo prekrška kaznovati z odvzemom službe ali nalog, ki jih ima, in začasno aktivne in pasivne volilne pravice.
2 Če kdo komu dokaže, da je sejal neslogo, razglašal v redu ali zunaj njega težje prekrške bratov ali pisal proti komu krivična in obrekovalna pisma, mu je treba odvzeti vse službe in naloge v redu in ga razglasiti za nesposobnega zanje za toliko časa, kolikor bo določil provincialni minister z definitorijem.

Člen 259

1 Brata, ki ne bi ubogal generalnega vizitatorja ali delegata ali bi mu posredoval težke lažnive vesti ali bi bil uporen ali bi preziral njegove ukaze, lahko kaznujejo z odvzemom aktivne in pasivne volilne pravice za šest let ali z drugimi kaznimi.
2 Tistega, ki bi težko razžalil lastnega ministra ali gvardijana ali bi javno zaničeval njegove ukaze ali skrivaj rovaril proti njegovi oblasti, je treba kaznovati s primernimi kaznimi glede na težo prekrška, kjer v posameznem primeru ni izključena začasna nesposobnost za službe in naloge v redu. Dati mora tudi primerno zadoščenje.

Člen 260

1 Gvardijana, ki bi očitno zanemarjal obveznost preskrbeti potrebno bratstvu ali bratom, naj provincialni minister s svojim definitorijem po dveh opominih odstavi od službe.
2 Gvardijana, ki bi zanemarjal sklicevanje diskretorija ali krajevnega kapitlja ali jima ne bi predložil obračuna upravljanja v pregled po navodilih Generalnih konstitucij in statutov, more provincialni minister s svojim definitorijem po drugem neuspešnem opominu kaznovati; odstavitev od službe pri tem ni izključena.

Člen 261

1 Gvardijana ali brata, ki bi na kakršen koli način zlorabil uporabo denarja in miloščine, dane v korist bratstva, tudi če bi z njima nedopustno upravljal ali bi si ju prilastil, je treba kaznovati glede na težo goljufije ali krivde.
2 Če je takšna dejanja storil provincialni minister ali kustos samostojne kustodije, ga lahko generalni minister s soglasjem svojega definitorija odstavi s položaja in imenuje začasnega komisarja (prim. kan. 137 § 1). Poleg tega je lahko kaznovan v skladu s kan. 1393.
3 Po teži prestopka je treba tudi z odpustitvijo iz reda kaznovati brata, ki ne bi oddajal redno nagrade za delo ali dohodkov iz kakršnega koli naslova v korist bratstva; prav tako tudi tistega, ki bi trmasto ne dajal predpisanega obračuna o prejemkih in izdatkih, ali tistega, ki je zmožen delati, pa delo odklanja in s svojo lenobo prinaša bratstvu veliko škodo.

Člen 262

1 Službo je treba odvzeti ministru ali gvardijanu, ki bi brez potrebnega dovoljenja porušil ali spremenil gradnjo, ki jo je njegov prednik začel ali dogradil, ali pa bi po svoji krivdi resno zanemaril vzdrževanje in potrebne obnove cerkve in drugih nepremičnin.
2 Po teži krivde je treba kaznovati s primernimi kaznimi ministra, gvardijana ali brate, ki so zelo nemarni, ko gre za ohranjanje dragocenih umetniških ali starinskih predmetov ali si jih nezakonito prisvojijo, odtujijo ali uničijo.[58]
3 Po teži krivde je treba kaznovati brata, ki bi skril, izmaknil ali uničil v arhivu shranjene dokumente.

Člen 263

1 Provincialni minister lahko izreče opomin bratu, ki se nahaja v bližnji priložnosti za hudodelstvo ali na katerega po opravljeni preiskavi pade resen sum, da je zagrešil zločin.
2 Lahko tudi opomni brata, ki s svojim obnašanjem zbuja pohujšanje ali močno vznemirja red.
3 Po predpisih kan. 1340 provincialnemu ministru pripada, da naloži pokoro v zunanjem področju vsem bratom, ki so neposredno odvisni od njega.

Člen 264

Na naloženo kazen je možna pritožba, ki ima odložilno moč. Ostane pa v veljavi splošno pravo in predpis člena 140 §3 teh statutov.

Člen 265

Za začetek postopka na civilnem sodišču, bodisi v imenu hiše ali province, bodisi v osebnem imenu, vsak brat potrebuje pisno dovoljenje svojega provincialnega ministra.

DRUGI NASLOV: Prestop bratov in izstop iz reda

Člen 266

1 Brat s slovesnimi zaobljubami more prestopiti v drugo redovno ustanovo samo z dovoljenjem generalnega ministra, ki ima soglasje svojega definitorija, in s sprejemom v novo ustanovo po predpisih prava.[59]
2 Da more član z večnimi obljubami druge ustanove prestopiti v naš red, se je treba ravnati po predpisih prava in vsaj tri leta mora ostati v hiši reda pod vodstvom sposobnega brata, preden dobi dovoljenje za pristop k slovesnim zaobljubam, ravnati pa se je treba po tem, kar zahteva pravo.

Člen 267

1 Generalni minister more iz tehtnega razloga in s soglasjem svojega definitorija podeliti bratu s slovesnimi zaobljubami dovoljenje za bivanje zunaj redovne hiše, vendar največ za tri leta s predhodno privolitvijo ordinarija kraja, kjer mora prebivati, če gre za klerika. Podaljšanje dovoljenja ali podelitev za več kot tri leta je pridržana Svetemu sedežu.[60]
2 Na prošnjo generalnega ministra in s soglasjem njegovega definitorija more iz tehtnih razlogov ob upoštevanju resnosti in ljubezni bivanje zunaj redovne hiše bratu naložiti Sveti sedež.[61]

Člen 268

1 Brata, ki tako biva zunaj redovne hiše, ne vežejo obveznosti, ki jih ni mogoče uskladiti z novim načinom življenja. Ostane pa v odvisnosti in skrbi svojega ministra, pa tudi krajevnega škofa, zlasti če gre za klerika. Nositi sme obleko ustanove, razen če je v dovoljenju določeno kaj drugega. Nima pa aktivne in pasivne volilne pravice.[62]
2 Če brat, ki biva zunaj redovne hiše, zapade v dolgove in obveznosti brez dovoljenja provincialnega ministra, je zanje sam odgovoren, ne pa provinca ali hiša. Isto velja za brata, ki je nezakonito odsoten iz hiše.[63]

Člen 269

1 Brata z začasnimi zaobljubami more po preteku obdobja preizkušnje iz utemeljenih razlogov izključiti od naslednjih zaobljub provincialni minister, ko je slišal mnenje svojega definitorija.[64]
2 Tudi če je nastala po zaobljubah fizična ali psihična bolezen, ki po sodbi strokovnjakov povzroči, da postane brat, ki ga omenja prejšnji odstavek, nesposoben za življenje v redu, je to razlog, da se mu ne dovoli obnoviti zaobljub ali narediti slovesnih zaobljub, razen če je zbolel zaradi malomarnosti reda ali zaradi opravljanja dela v redu.[65]
3 Če pa brat v času trajanja začasnih zaobljub izgubi pamet, ga ni mogoče odpustiti iz reda, čeprav ni zmožen narediti novih zaobljub.[66]

Člen 270

Kdor je po opravljenem noviciatu ali po zaobljubah zakonito izstopil iz reda, ga more generalni minister s soglasjem definitorija znova sprejeti in mu ni treba ponoviti noviciata; generalni minister pa bo določil primerno predhodno preizkušnjo pred začasnimi zaobljubami in čas zaobljub, ki mora preteči pred slovesnimi zaobljubami po določbi člena 104 teh statutov.[67]

TRETJI NASLOV: Odslovitev bratov iz reda

Člen 271

Če pravo ne zahteva odslovitve, naj gre provincialni minister s skrbnostjo nasproti bratu, ki je grešil; z ljubeznijo naj ga večkrat opomni in mu skuša pomagati, da ga privede do kesanja, tako da bo vztrajal v svojem poklicu.

Člen 272

1 Brata je treba odsloviti po predpisih splošnega prava, če je zagreši zločine, o katerih govorijo kanoni 1397 in 1395 Zakonika cerkvenega prava.
2 Brata, ki biva zunaj redovne hiše in ki se šest mesecev po poteku roka bivanja zunaj redovne hiše ne vrne, je mogoče odsloviti iz reda. Brata je mogoče odsloviti tudi iz drugih razlogov, da so le tehtni, zunanji, je zanje odgovoren in so pravno dokazljivi, kakor je določeno v kan. 696, pri čemer se je treba ravnati po splošnem pravu.
3 Brata z začasnimi zaobljubami je mogoče odsloviti tudi zaradi manj tehtnih razlogov, kot so določeni v kan. 696 §1.
4 Bratu vedno ostane neokrnjena pravica obrniti se na generalnega ministra in mu neposredno izročiti svoj zagovor.[68]

Člen 273

1 Odločbo o odslovitvi brata ima pravico izdati generalni minister s svojim definitorijem, ki mora za veljavnost imeti vsaj štiri člane; zborno izvede dokazovanje, natančno pretehta dokazila in zagovor, in če bi bilo s tajnim glasovanjem tako določeno, izda odločbo o odslovitvi, za veljavnost pa mora vsaj v povzetku navesti pravne in dejanske razloge.[69]
2 Odločba o odslovitvi ne velja in je ni mogoče izvesti, če je ni potrdil Sveti sedež. Da bo odločba veljavna, mora biti navedena pravica, ki jo ima odslovljeni, da v desetih dneh, odkar mu je bila odločba vročena, vloži pritožbo na pristojno oblast. Pritožba ima odložilni učinek.[70]

Člen 274

1 Ministri in bratje naj skrbijo za duhovni, moralni in socialni blagor tistih, ki so red zapustili, ali pa so bili iz njega odslovljeni. Pomagajo naj jim in pri tem upoštevajo pravšnjost in njihove potrebe, čas, ki so ga preživeli v redu, in od reda sprejete usluge.[71]
2 Posebni statuti naj določijo konkretne predpise o pomoči, ki jo je treba nuditi.

OPOMBE:

[1] Prim. FOp 40–41.

[2] Prim. ZCP 19.

[3] Prim. ZCP 1234 §1.

[4] Prim. ZCP 968 §2; 969 §2.

[5] Prim. ZCP 629.

[6] Prim. FOp 22.

[7] Prim. GK 112 §1.

[8] Prim. GK 119 §1.

[9] Prim. ZCP 520 §1.

[10] Prim. ZCP 520 §2.

[11] Prim. ZCP 682 §1.

[12] Prim. ZCP 678 §2.

[13] Prim. ZCP 678 §1.

[14] Prim. ZCP 784, 785.

[15] Prim. FPVod 12,2.

[16] Prim. PSR 81, 74.

[17] Prim. PSR 81, 89.

[18] Prim. PSR 81, 89.

[19] Prim. PSR 81, 59b.

[20] Prim. PSR 81, 59b.

[21] Prim. ZCP 642.

[22] Prim. ZCP 643, 645.

[23] Prim. ZCP 641.

[24] Prim. ZCP 641.

[25] Prim. ZCP 647 §2; 648 §1.

[26] Prim. ZCP 647 §1.

[27] Prim. ZCP 647 §2.

[28] Prim. ZCP 647 §3.

[29] Prim. ZCP 651 §1.

[30] Prim. ZCP 650 §2; 651 §2.

[31] Prim. ZCP 652 §5.

[32] Prim. PSR 81, 29.

[33] Prim. ZCP 649 §1.

[34] Prim. ZCP 653 §2.

[35] Prim. ZCP 653 §1.

[36] Prim. ZCP 656.

[37] Prim. ZCP 655.

[38] Prim. ZCP 657 §3.

[39] Prim. ZCP 657 §2.

[40] Prim. ZCP 658.

[41] Prim. ZCP 659.

[42] Prim. ZCP 1025, 1029, 1051.

[43] Prim. PSR 81, 80-86.

[44] Prim. ZCP 696 §1.

[45] Prim. ZCP 119 §1.

[46] Prim. ZCP 625 §3.

[47] Prim. ZCP 1737 §2.

[48] Prim. ZCP 134 §1; 620.

[49] Prim. GK 205.

[50] Prim. ZCP 35, 48-49, 59.

[51] Prim. GK 200 §1.

[52] Prim. ZCP 1280.

[53] Prim. ZCP 1287 §1.

[54] Prim. ZCP 625 §3.

[55] Prim. PSR 01, 39.

[56] Prim. ZCP 616 §1.

[57] Prim. ZCP 665 §1.

[58] Prim. ZCP 638 §3.

[59] Prim. ZCP 684 §1.

[60] Prim. ZCP 686 §1.

[61] Prim. ZCP 686 §3.

[62] Prim. ZCP 687.

[63] Prim. ZCP 639 §3.

[64] Prim. ZCP 689 §1.

[65] Prim. ZCP 689 §2.

[66] Prim. ZCP 689 §3.

[67] Prim. ZCP 690 §1.

[68] Prim. ZCP 698.

[69] Prim. ZCP 699.

[70] Prim. ZCP 700.

[71] Prim. ZCP 702 §2.

Generalni statuti OFM

KAZALO

GENERALNA KURIJA REDA MANJŠIH BRATOV

GENERALNI STATUTI OFM

Prvo poglavje: »SPOLNJEVATI SVETI EVANGELIJ NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA« (FPVod 1,1)

Drugo poglavje: DUH MOLITVE IN POBOŽNOSTI (prim. FPVod 5,2)

Tretje poglavje: »VI VSI STE BRATJE« (FNPVvod 22,33)

Četrto poglavje: POPOTNIKI IN TUJCI NA TEM SVETU (prim. 1Pt 2,11; FNPVod 6,2)

PRVI NASLOV: Način dela in potovanja

DRUGI NASLOV: Način organiziranja Urada za pravičnost in mir ter celovitost stvarstva (PMCS)

Peto poglavje: ZATO VAS JE BOG POSLAL PO VSEM SVETU (prim. FPRe 9)

PRVI NASLOV: Splošne norme za evangelizacijo

DRUGI NASLOV: Ureditev evangelizacije na splošno

TRETJI NASLOV: Ureditev misijonske evangelizacije

ČETRTI NASLOV: Kustodija in komisariati Svete dežele

Šesto poglavje: »HREPENETI MORAJO PO GOSPODOVEM DUHU IN NJEGOVI SVETI DEJAVNOSTI« (FPVod 10,8)

PRVI NASLOV: Splošna pravila o formaciji

DRUGI NASLOV: Trajna formacija

TRETJI NASLOV: Vzgojitelji

ČETRTI NASLOV: Pastoralna skrb za poklice

PETI NASLOV: Začetna formacija

ŠESTI NASLOV: Formacija za službe in svete redove

SEDMI NASLOV: Formacija za druge službe in naloge

OSMI NASLOV: Pospeševanje študija v redu

Sedmo poglavje: »BRATJE SO DOLŽNI UBOGATI BRATA FRANČIŠKA IN NJEGOVE NASLEDNIKE« (FPVod 1,3)

Ureditev in vodstvo reda ter upravljanje dobrin

PRVI DEL: UREDITEV REDA IN VODSTVO NA SPLOŠNO

PRVI NASLOV: Ureditev reda

DRUGI NASLOV: Oblast v hišah reda

TRETJI NASLOV: Podelitev, opravljanje in izguba služb

DRUGI DEL: GENERALNO VODSTVO REDA

ČETRTI NASLOV: Generalni kapitelj

PETI NASLOV: Plenarni svet reda

ŠESTI NASLOV: Srečanje predsednikov konferenc z generalnim ministrom in definitorijem

SEDMI NASLOV: Generalni vikar

OSMI NASLOV: Generalni definitorji

DEVETI NASLOV: Uradi generalne kurije

DESETI NASLOV: Generalni vizitatorji in delegati

TRETJI DEL: PROVINCIALNO VODSTVO

ENAJSTI NASLOV: Provincialni kapitelj

DVANAJSTI NASLOV: Kapitularni kongres

TRINAJSTI NASLOV: Plenarni svet province

ŠTIRINAJSTI NASLOV: Provincialni minister in kustos samostojne kustodije

PETNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorij in kustodijski svet

ŠESTNAJSTI NASLOV: Konference provincialnih ministrov in kustosov

SEDEMNAJSTI NASLOV: Provincialni in kustodijski vikar

OSEMNAJSTI NASLOV: Provincialni definitorji in svetovalci samostojne kustodije

DEVETNAJSTI NASLOV: Tajnik in ekonom province in samostojne kustodije in druge službe

DVAJSETI NASLOV: Od generalnega ministra ali province odvisne kustodije

ČETRTI DEL: VODSTVO HIŠ

ENAINDVAJSETI NASLOV: Hiše

DVAINDVAJSETI NASLOV: Gvardijani in vikarji

TRIINDVAJSETI NASLOV: Krajevni kapitelj in diskretorij

ŠTIRIINDVAJSETI NASLOV: Bratje ki bivajo v tuji provinci in prestop bratov v drugo provinco

PETI DEL: UPRAVLJANJE DOBRIN

Osmo poglavje: MINISTRI NAJ OPOMINJAJO IN PONIŽNO IN LJUBEZNIVO SVARIJO BRATE (prim. FPVod 10,1)

PRVI NASLOV: Opominjanje in kaznovanje bratov

DRUGI NASLOV: Prestop bratov in izstop iz reda

TRETJI NASLOV: Odslovitev bratov iz reda