Št. 8-4/24
Ljubljana, 14. januarja 2025
Smernice Slovenske frančiškanske province sv. Križa v primerih spolnih zlorab mladoletnikov in ranljivih odraslih s strani klerikov in članov province, ki niso kleriki, kot tudi laikov, ki opravljajo službo ali nalogo v provinci
Uvod
V skladu z določili člena 45 Provincialnih statutov in člena 45 §§1–2 Generalnih statutov Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa sprejema te Smernice za obravnavo primerov spolnih zlorab mladoletnikov in ranljivih odraslih s strani članov province, ki so kleriki, bratov z začasnimi in slovesnimi zaobljubami, kot tudi drugih oseb, ki opravljajo ali so jim zaupane naloge v provinci. Namen teh Smernic je pomagati provinci pri obravnavi morebitnih primerov spolnih zlorab na najboljši in najučinkovitejši možen način, v skladu s civilnimi zakoni, splošnimi in posebnimi cerkvenimi predpisi, smernicami škofovske konference ter lastnimi redovniškimi smernicami. Provinca se zavezuje, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi s sočutjem pomagala mladoletnim žrtvam in ranljivim odraslim osebam, ne glede na to, ali je zloraba nedavna ali se je zgodila pred več leti. Provinca v ospredje vedno postavlja dobro mladoletne in odrasle žrtve, saj vsaka oblika zlorabe pušča rano na žrtvi in njeni družini. Zato bo storila vse, kar je v njeni moči, da njim in njihovim družinam ponudi dostojno duhovno in strokovno pomoč ter materialno podporo. Provinca si bo prizadevala za izgradnjo varnega okolja, v katerem se izvaja delo z mladoletniki, in posebno pozornost namenila preverjanju tistih, ki se prijavijo bodisi v malo bodisi v veliko semenišče, kot tudi pomožnemu osebju, ki bi lahko pri opravljanju cerkvenih nalog prišlo v stik z mladoletniki.
SMERNICE
Člen 1
§ 1. Norme De delictis gravioribus (SST-2021) v členu 6,1° določajo, da so Dikasteriju za nauk vere pridržana kazniva dejanja zoper čistost, tj. kaznivo dejanje proti šesti Božji zapovedi, storjeno s strani klerika z osebo, mlajšo od osemnajst let, ali z osebo, ki trajno nima popolne uporabe razuma, ali ki ji pravo priznava enako zaščito (prim. kan. 1398 § 1,1º ZCP).
§ 2. Neznanje ali zmota klerika v zvezi s starostjo mladoletnika ne predstavlja olajševalne okoliščine ali osvobajajočega dejavnika.
Člen 2
§ 1. Izraz »mladoletnik« označuje osebo, mlajšo od 18 let, z mladoletnikom pa je izenačena tudi polnoletna oseba, ki trajno nima popolne uporabe razuma.
§ 2. Kar zadeva uporabo izraza »ranljiva odrasla oseba«, je ta drugje opisana kot vsaka oseba v stanju nemoči, telesne ali duševne pomanjkljivosti ali prikrajšanosti osebne svobode, kar dejansko, tudi občasno, omejuje njeno sposobnost razumevanja ali volje ali, v vsakem primeru, sposobnost upiranja se kaznivemu dejanju (prim. čl. 1 §2, b VELM).
Člen 3
Spolna zloraba se razume ne le kot fizični stik ali neposredna zloraba (npr. spolni odnos ali spolna dejanja s prej omenjenimi osebami), temveč tudi posredne zlorabe, kot so: privabljanje ali prepričevanje mladoletnih oseb ali oseb, ki trajno nimajo popolne uporabe razuma, ali tistih, ki jim pravo priznava enako zaščito, da se prikažejo v pornografskih vsebinah ali sodelujejo v pornografskih prikazih, bodisi resničnih ali ponarejenih; pridobivanje, posedovanje, prikazovanje ali širjenje, na kakršen koli način in s kakršnim koli sredstvom, pornografskih slik mladoletnikov ali oseb, ki trajno nimajo popolne uporabe razuma (prim. kan. 1398 §§1,1º–2º ZCP; čl. 6,1º–2º SST-2021). Ta seznam zlorab ni popoln, ampak navaja le različne primere.
Člen 4
Do osebe, ki prijavi kaznivo dejanje spolnega zlorabljanja, je treba pristopiti s spoštovanjem. Zato je dolžnost vsakega člana province, da jo posluša s sočutjem, pri čemer naj se spoštuje dostojanstvo mladoletnega otroka in družine otroka ali pa odrasle ranljive osebe.
Člen 5
§ 1. Provincialni minister naj po posvetovanju z definitorijem imenuje provincialnega komisarja za zaščito mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb, ki je lahko bodisi klerik ali brat s slovesnimi zaobljubami, bodisi oseba, ki je strokovnjak na tem področju ali vsaj dobro usposobljena in predana glede te cerkvene službe.
§ 2. Ime in priimek provincialnega komisarja, sedež njegove pisarne in predvideni načini prijave naj bodo javno objavljeni v uradnem glasilu in na spletni strani province, da se vzpostavijo kanali za prosto poročanje s strani morebitnih žrtev, njihovih zakonitih skrbnikov ali tretjih oseb.
§ 3. Provincialni komisar za zaščito mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb je pooblaščen sprejemati prijave o morebitnih kršitvah zaščite mladoletnikov in ranljivih oseb, poslušati prijavitelje in žrtve, obravnavati prejete prijave o teh kršitvah ter morebitnih primerih zlorabe ter izvesti začetno oceno o verodostojnosti in zanesljivosti prijave, pri tem pa paziti na zaščito žrtve.
§ 4. O prijavah glede morebitnih primerov kršitev mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb naj provincialni komisar nemudoma obvesti provincialnega ministra. Provincialni minister bo osebno ali prek provincialnega komisarja sprožil zakonito sodelovanje z ustreznimi civilnimi oblastmi v skladu s civilnimi predpisi, splošnimi in posebnimi cerkvenimi predpisi, smernicami škofovske konference ter lastnimi redovniškimi smernicami.
Člen 6
§ 1. Potrebno je imeti tudi strokovni svet, sestavljen iz najmanj treh in največ petih članov, ki lahko provincialnemu ministru svetujejo glede vprašanj spolnih zlorab mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb.
§ 2. Ta svet morajo v glavnem sestavljati laiki, ki so v polnem občestvu s Cerkvijo, niso zaposleni v provinci, vendar so strokovnjaki na področju psihologije, psihiatrije, prava in vprašanj spolnih zlorab mladoletnikov in ranljivih oseb ter dela z žrtvami zlorabe. Vsaj en član mora biti klerik, ki ima pastoralne izkušnje.
§ 3. Svet spremlja razvoj problematike spolnih zlorab tako znotraj kot zunaj province ter navaja ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Mandat sveta naj traja pet let in se lahko ponovi.
Člen 7
§ 1. Obveznost vseh članov province je, da provincialnemu ministru ali provincialnemu komisarju nemudoma prijavijo vse informacije o morebitnih zlorabah, napakah ali prikrivanju v primerih zlorab mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb.
§ 2. Prijavitelji zlorab ne smejo biti izpostavljeni nobenim predsodkom, maščevanju ali diskriminaciji.
Člen 8
Provincialni minister po prejemu prijave osebno ali prek provincialnega komisarja o tem nemudoma obvesti ordinarija kraja, kjer so se domnevno zgodili dogodki, ter ordinarija kraja, kjer ima prijavljeni član province ali vernik, ki ima določeno častno vlogo ali opravlja službo ali nalogo v provinci, svoje prebivališče.
Člen 9
§ 1. Ko domnevna žrtev ali njeni starši ali skrbniki želijo spregovoriti o verjetnem primeru spolne zlorabe, naj komisar uskladi kraj in čas srečanja. Poleg tega naj domnevna žrtev na pogovor pripelje zaupanja vredno osebo.
§ 2. Na začetku pogovora naj se opozori, da se ta pogovor lahko prijavi tudi civilnim oblastem ali da lahko neodvisno od tega domnevna žrtev ali njeni starši odidejo k civilnim oblastem in prijavijo verjetno kaznivo dejanje spolnega zlorabljanja.
§ 3. Posebno pozornost je treba nameniti zaščiti domnevne žrtve in zaupnosti informacij, ko gre za javnost.
§ 4. O pogovoru naj se sestavi zapisnik, ki ga domnevna žrtev ali njeni starši ali skrbniki podpišejo.
Člen 10
§ 1. Provincialni minister se mora osebno ali prek provincialnega komisarja pogovoriti z obtoženo osebo, vendar pod pogojem, da ne zatrdi ničesar, kar bi prejudiciralo preiskavo v teku. Pred tem pogovorom je treba zagotoviti zaščito domnevne žrtve.
§ 2. Obtoženo osebo se mora obvestiti o prijavi ali sumu zoper njo, da je storila kaznivo dejanje spolne zlorabe, in se ji mora dati možnost, da se o vsem izjavi. Prav tako naj se ve, da ni dolžna podati nobene izjave, če tega ne želi.
§ 3. Obtoženi osebi se lahko priporoči, da se sam prijavi pri pristojnih civilnih oblasteh.
§ 4. Obtožena oseba lahko na pogovor pripelje zaupanja vredno osebo. O pogovoru naj se sestavi zapisnik, ki ga morajo vsi prisotni podpisati. O vsem naj se obvesti provincialnega ministra.
§ 5. Vedno je treba imeti v mislih, da gre za osebo in za dolžnost zaščite te osebe. Tudi ko gre za obtoženega, ne glede na preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, je treba zagotoviti domnevo nedolžnosti, dokler se ne dokaže drugače.
Člen 11
§ 1. Opraviti se mora predhodna preiskava v skladu z določbami kan. 1717 in 1719 ZCP. Ta služi za zbiranje koristnih podatkov za poglobitev notitiae de delicto in potrditev verodostojnosti oziroma določitev tistega, kar se imenuje fumus delicti, to je zadostna pravna in dejanska podlaga, da se obtožba šteje za verodostojno. Takoj ko se pojavijo določeni elementi, ki potrjujejo, da je prišlo do spolne zlorabe mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb, mora provincialni minister o vsem obvestiti Generalno prokuraturo Reda manjših bratov.
§ 2. Prav tako naj provincialni minister sam ali prek provincialnega komisarja civilne oblasti obvesti o zbranih informacijah, v skladu s predpisi. To se ne stori le v primeru, ko domnevna žrtev tega izrecno ne želi, in če je to v skladu s predpisi. Razlogi, da se civilnih sodnih oblasti ne obvesti, naj bodo podprti z natančno izjavo, podpisano s strani same žrtve (gl. čl. 20 VELM).
§ 3. Ne glede na to naj se vse prijavi civilnim sodnim oblastem, če obstaja možnost, da bi bile v isti primer vključene tudi druge domnevne žrtve, in če je kaznivo dejanje takšno, da spada pod kazensko zakonodajo.
§ 4. Preiskava naj poteka tako, da se vedno spoštuje načelo zasebnosti in dobrega imena osebe. Če predhodna preiskava ne prinese nobenih indikacij, naj provincialni minister o tem obvesti Generalno prokuraturo Reda manjših bratov.
§ 5. Po koncu predhodne preiskave, ne glede na njen izid, je provincialni minister dolžan čim prej poslati spise predhodne preiskave Generalni prokuraturi Reda. Spisom predhodne preiskave skupaj z izpolnjenim obrazcem Dikasterija za nauk vere naj provincialni minister doda tudi svoje predhodno mnenje o rezultatih preiskave (votum) in ponudi svoje predloge, kako ravnati (na primer, če meni, da je primerno začeti kazenski postopek in kakšne vrste; ali se lahko kazen, ki jo izrečejo civilne oblasti, šteje za zadostno; ali je zaželeno uporabiti upravne ukrepe pristojnega višjega redovnega predstojnika; ali se je treba sklicevati na zastaranje kaznivega dejanja ali odobriti izjemo).
Člen 12
§ 1. V skladu s členom št. 12 SST in z namenom zaščite dobrega imena vpletenih oseb in javnega interesa ter izogibanja drugim dejavnikom (na primer širjenju škandala, tveganju prikrivanja bodočih dokazov, uporabi groženj ali drugega vedenja, usmerjenega v odvračanje domnevne žrtve od uveljavljanja lastnih pravic, zaščiti drugih možnih žrtev), se lahko proti obtoženemu kleriku od začetka preiskave sprejmejo previdnostni ukrepi, navedeni v kan. 1722 ZCP.
§ 2. To pomeni, da lahko pristojni organ naloži varnostne ukrepe, ki vključujejo odstranitev obtoženca iz službe ali opravljanja poslanstva v Cerkvi, določitev ali prepoved bivanja na določenem kraju ali območju ter tudi prepoved javne udeležbe pri sveti evharistiji.
§ 3. Obtožencu se lahko predlaga, da poišče ustrezno zdravniško pomoč in se podvrže psihiatričnemu izvedenstvu.
§ 4. Treba se je izogniti, da bi tega klerika preprosto premestili v drugo službo, v drugo škofijo ali redovno hišo, pri čemer bi verjeli, da njegova odstranitev s kraja domnevnega zločina ali od domnevnih žrtev predstavlja zadovoljiv izid primera.
§ 5. Previdnostni ukrepi morajo biti odpravljeni, če preneha razlog za njih in če sami prenehajo s sklepom morebitnega kazenskega postopka. Poleg tega se lahko spremenijo (postanejo bolj ali manj resni), če to zahtevajo okoliščine. Vendar pa je treba pri presoji, ali je razlog za njihovo sprejetje prenehal, upoštevati posebno preudarnost in presojo; ni izključeno, da se lahko po odpravi ponovno uvedejo.
§ 6. Preden se lahko koga razglasi za krivega nekega kaznivega dejanja, je potreben kazenski postopek, obtožencu pa mora biti zagotovljena pravica do obrambe.
Člen 13
§ 1. Če se po kanonskem kazenskem postopku ali kot posledica priznanja klerika dokaže, da je obtoženi kriv spolne zlorabe, bo uporabljena pravična kazen glede na težo zločina.
§ 2. Za najhujše primere lahko pride tudi do odslovitve iz duhovniškega in redovniškega stanu ali naložitve življenja v pokori in molitvi. V tem zadnjem primeru krivcu ne sme biti dovoljeno javno obhajanje svete evharistije, obhajanje zakramentov, nošenje redovniške in duhovniške obleke ter predstavljanje kot klerik.
Člen 14
§ 1. Poleg tega v nobenem primeru klerik, ki je storil kaznivo dejanje spolne zlorabe mladoletnikov in ranljivih oseb, ne bi smel biti prestavljen v drugo redovno skupnost ali škofijo ali na območje druge škofije zaradi javnega pastoralnega delovanja. Vsak predstojnik skupnosti ali provincialni minister ali krajevni škof mora biti obveščen o spolnih kaznivih dejanjih, ki jih je ta storil v preteklosti.
§ 2. V vsakem primeru, ko se tak klerik premesti na drugo mesto, na eno od navedenih mest v prejšnjem odstavku, naj njegov provincialni minister drugega predstojnika obvesti na zaupen in izčrpen način.
Člen 15
§ 1. Provincialnega komisarja je potrebno obvestiti o sprejetih disciplinskih ukrepih. On obvesti domnevno žrtev ali njene starše o sprejetih disciplinskih ukrepih.
§ 2. Žrtvi mora biti izkazana skrb, vključno s terapijo in pastoralno oskrbo, prav tako pa ji mora biti zagotovljena pravica, da poseže v kanonske postopke kot oškodovana stranka in da od odgovornega zahteva povračilo škode (gl. kan. 1729 ZCP).
§ 3. Obtoženec je podrejen tudi veljavnim civilnim zakonom in kaznim, ki jih ti predvidevajo, četudi so te sankcije drugačne od tistih, ki so jih izrekle cerkvene oblasti.
§ 4. Prav tako mora biti izkazana skrb do obtoženca, vključno s terapijo in pastoralno oskrbo, ter zagotovljene procesne pravice obtoženca, vključno s pravico do zakonite pomoči in pravico do obrambe.
Člen 16
Javnost je potrebno pravočasno in primerno obvestiti o primeru zlorabe, toda vedno ob spoštovanju načela zasebnosti vključenih oseb.
Člen 17
Ne glede na disciplinske ali kazenske ukrepe proti obtoženemu kleriku mu mora biti zagotovljena duhovna pomoč in pravična materialna podpora.
Člen 18
Če se izkaže, da je obtožba ali sum neutemeljen, je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da se neupravičeno obtoženi in osumljeni osebi povrne dober glas in rehabilitira neupravičeno obtoženega klerika.
Člen 19
§ 1. Če obstaja sum, da je bilo kaznivo dejanje proti šesti Božji zapovedi storjeno s strani člana province z začasnimi ali slovesnimi zaobljubami, ki ni klerik, ter tudi s strani drugih oseb, ki opravljajo neko službo ali nalogo v provinci, z osebo, mlajšo od osemnajst let, ali z osebo, ki trajno nima popolne rabe razuma, ali kateri je priznana enaka zaščita, je treba na enak način začeti predhodno preiskavo in zanje se lahko izrečejo določeni predhodni ukrepi.
§ 2. Član province, ki ni klerik, in vsak vernik, ki ima določeno častno vlogo ali opravlja neko službo ali nalogo v provinci, če storita kaznivo dejanje, o katerem je govora v kan. 1398 §1 ali v kan. 1395 §3, naj se kaznuje v skladu z določbami kan. 1336 §§2–4, pri čemer se lahko glede na težo kaznivega dejanja dodajo tudi druge kazni.
Člen 20
§ 1. V skladu s določbo čl. 45 Provincialnih statutov so vsi bratje v provinci dolžni spoštovati dostojanstvo in vrednost vsakega človeškega bitja, še posebej mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb.
§ 2. Provincialni minister skupaj z definitorijem svetuje in podpira promocijo zaščite mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb v provinci.
§ 3. Prav tako preučuje in predlaga pobude, tudi izobraževalne narave, za dvig ozaveščenosti o zaščiti mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb znotraj redovne skupnosti, delavcev v uradu in svetovalnih teles na ravni province, pa tudi nosilcev različnih pastoralnih provincialnih služb in drugih delavcev v pastorali, evangelizaciji, vzgoji in izobraževanju na območju province (gl. čl. 45 Provincialnih statutov).
§ 4. Da bi se, kolikor je to mogoče, preprečili primeri spolnih zlorab mladoletnikov in ranljivih odraslih oseb v Cerkvi, je treba skrbeti za stalno izobraževanje o tej problematiki prihodnjih klerikov, redovnikov in laikov, ki bodo opravljali neko službo v provinci, slediti navodilom dokumentov vesoljne in lokalne Cerkve ter lastnih redovniških določb (gl. čl. 45 Provincialnih statutov).
Provincialno vodstvo je omenjene smernice sprejelo na 19. seji definitorija dne 14. januarja 2025 v Ljubljani.
p. Marjan Čuden, provincialni minister
Slovenska frančiškanska provinca