Pismo provincialnega ministra za Veliko noč 2014

„Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili,“ (Jn 20,2).

Dragi bratje in sestre,
Kristus, križani, umrli, pokopani in od mrtvih vstali, naj vam da svoj mir!

Tisti petek, ki je v zgodovino krščanstva vstopil kot veliki petek, je bil zaznamovan z dvojnim doživljanjem. Na eni strani so klali velikonočno jagnje in praznovali pasho. Spominjali so se Božje zvestobe in dobrote, ki jih je rešila iz egiptovskega suženjstva, jih vodila skozi kaos morja in skozi smrt puščave v deželo obljube, v deželo življenja. Praznično ozračje je dopolnjevala še zavest, da ni nikogar več, ki bi ogrožal izročilo starih, ki bi rušil temelje starodavnega verovanja in urejenosti družbe. Na drugi strani so pokopavali tistega, za katerega je eden izmed učencev na poti v Emavs dejal: „Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael“ (Lk 24, 21) in s tem izrazil eno najbolj pretresljivih bolečin, ki so zapisane v Novi zavezi. Jezus je umrl ob uri, ko so klali velikonočna jagnjeta, niso mu strli kosti, kajti jagnje je moralo biti neoporečno, pokopali so ga kot kralja, saj je Nikodem prinesel približno sto funtov zmesi mire in aloe, in položili so ga v grob, v katerega še nihče ni bil položen.Preberi več »Iščite in boste našli